Hwanghae (2010)

Na zahodnem delu poznan kot The Yellow Sea (2010). Ni potrebno na veliko ugibati, da se meni že samo ob pogledu na uradni poster kakšnega korejskega filma močno pocedijo sline in zašibijo kolena. Se moram pa tokrat posuti s pepelom, namreč za nekoga, ki se ves čas baha in širokousti za kako velikega ljubitelja južnokorejskega filma gre, bi moral tale film pogledati že pred časom, a je po nekem čudnem ključu šele sedaj prišel na vrsto. No ja, bolje pozno kot nikoli pravijo. Je bil pa zato ogled toliko bolj prijeten, saj sem se poprej že dodobra prepričal, da gre za izvrstno zadevo, ki bo še kako potešila mojo lakoto po južnokorejski filmografiji. Ne bom sicer trdil, da gre za nepozaben film, ki bi lahko meril na sam vrh filmografije te azijske države, a zagotovo velja za film, ki je vsaj sedemkrat boljši od vseh tovrstnih žanrskih pridelkov ameriške tovarne sanj, ki jih producira recimo zadnjih 20 let. Hwanghae (2010) je tipičen primer azijskega oz. južnokorejskega trilerja, kjer glavno besedo prevzame brutalno nasilje, trpka realnost krutega vsakdana in vsa pomalem arhetipska blodnja njihovega nacionalnega poklona sedmi umetnosti. Zato je ogled tega slikosuka pravi užitek in čista potešitev žanrske lakomnosti, a kot vedno tudi tokrat v prvi plan še kako prihaja tehtna in dobro nastavljena vsebina, ki kar kliče po daljši in širši analizi.

Zgodba nas na začetku popelje na Kitajsko, kjer se južnokorejski taksist Gu-Nam s težavo prebija skozi vsakdan. Mizerno plačo si služi z vožnjo taksija, še tisti težko prislužen denar pa kaj hitro zapravi v lokalnih igralnicah. Tokrat je šel sploh čez rob in si priigral visoke dolgove. Dolžan pa je ostal ljudem, ki te dolgove zagotovo ne mislijo odpisati. Njegova žena je pred časom odšla s trebuhom za kruhom čez morje v Južno Korejo, dogovorjena sta bila, da mu redno pošilja denar. A o ženi ne duha, ne sluha. Gu-Nama razjeda kaj se dogaja z njegovo ženo, mu je ušla, ima afero, je nemara mrtva? Da je mera polna, Gu-Nam izgubi službo in ostane brez vsega. Lokalni mafijci, katerim dolguje precej denarja, pa samo čakajo, da začnejo s svojo izterjavo neplačanih dolgov. Lokalni mafijec tako Gu-Namu ponudi rešitev. Ponudi mu nalogo, ki vključuje odhov v Seul, tam pa mora likvidirati nekega poslovneža. Gu-Namu ne preostane drugega kot da sprejme ponujeno, odide na morilski pohod, zraven pa kani poiskati še svojo ženo in priti do dna njenega skrivnostnega izginotja. A stvari se, kot je rado, obrnejo na glavo, Gu-Nam se znajde sredi vojne, kjer je glavna tarča prav njegova glava.

Dober, odličen triler je to. Gledalca ves čas drži v napetosti in ga neprestano polni z raznimi žanrskimi sladkorčki, ki močno pridejo do izraza ob koncu filma, ko pride do res epskega in strastnega zaključka. A že vmes je marsikaj za videti. Sploh situacija glavnega protagonista, ki je ostal brez vsega, na robu prepada in mora za ponoven vzpon sprejeti službo, ki si je ne želi in kako se potem spoprijema z nastalo situacijo in vsem kar mu pride na poti. Njegovo zasledovanje žrtve in načrtovanje napada režiser res dobro prikaže, te sekvence so močne, iz kadrov se kar cedi groba atmosfera in splošna ujetost, bolečina osrednjega lika. Ulice korejskega in kitajskega mesta so res dobro, verodostojno prikazane, vidi se vsa nesnaga, ki jo je naplavila družbena ureditev in življenje neke obubožane duše, ki išče svoje mesto pod soncem, a je vmes večkrat zapeljana na stran zaradi te ali one odvisnosti, je kajpak težavno in nič kaj obetajoče. Kaj preostane glavnemu liku? Kaj preostane njegovi ženi, ki ne vidi več smisla in mora oditi, če želi preživeti? Okolje ne prizanase nikomur, redki oportunisti, ki znajo to bedo izkoristiti in postanejo lokalni šefi, pa stvari kajpak še dodatno poslabšajo. Film po mojem  mnenju dobro kaže boj nekega marginalca proti celotni družbi, proti svetu, ki ga vodijo tisti, ki bi morali sedeti v temnih luknjah. Njegova vloga je pomembna, a daleč od tega, da bi lahko prinašala razliko ali nov dan. Ko ta marginalec prispe v Korejo, kjer mora izvršiti ukaze, se znajde na robu, kjer izbira med smrtjo in še večjo podrejenostjo tej družbi, ki jo prezira in želi iz nje zbežati. Ga bi tisti obljubljeni denar res rešil vseh težav in lokalnih mafiozov? Kje pa, tisti denar, tista opravljena storitev bi ga še bolj izpostavila in sledile bi še večje naloge. Tako družba danes izrablja tiste, ki so prepuščeni drugim in poti nazaj ni več. Film vse to res odlično prikaže, dobro vpelje v zgodbo in se zategadelj od ameriških slikosukov precej razlikuje, enostavno ima več duše. Svoje pa dodajo še vedno izjemno prepričljivi igralci, ki bežijo od stereotipov in poznane klišejske žanrske opredelitve zahodnega sveta in tako v tovrstnih filmih vedno prikažejo nekajkrat bolj prepričljivo interpretacijo scenarija in celostne vsebinske zasnove.

Ampak jasno, da ni vse le v večplastni, napeti zgodbi. Odlična je kajpak tudi naracija, film lepo in sočno teče. Tehnični vidik filma je sapo vzemajoč, všečna in pestra je fotografija, režija je zelo močna in nekatere sekvence enostavno ostanejo v spominu. Velik poudarek je kajpak na nasilju, brutalnosti, taki pač so južnokorejski filmi, a cela paleta špricajoče krvi, odsekanih udov in grobih udarcev tam ni kot mašilo, pač pa kot nek umetniški element filma; če se razumemo. Režije se loti vzhajajoča zvezda korejskega filma, Hong-Jin Na, ki je pred tem že posnel še boljši Chugyeogja (2008) in njegovo kariero bom v bodočnosti zagotovo pozorno spremljal. Hwanghae rezine prvega sicer ne doseže, a je blizu in kar kliče k večji prepoznavnosti. Če bi mu podeljeval numerične ocene, potem mu pripisujem debelo štirico, drugače ga pa le malo manj kot močno priporočam. Jasno, žanrskim ljubiteljem ga priporočim kar najmočneje.

- Močno priporočam

  • Share/Bookmark


1 komentar ↓

#1   Goodfella dne 16.08.2012 12:31

Na je odličen režiser, film je prava vizualna poslastica, obrtno vse štima. Mene je zmotila predvsem enodimenzionalnost in vztrajanje na spektaklu za vsako ceno. Če bi zadnja tretjina bila bolj uravnotežena in nekateri aspekti zgodbe bolj kakovostno zaokroženi, bi imeli še en masterpis. Kljub temu, zelo dober film. Čakamo na Najevo novo udejstvovanje, zaenkrat nič na vidiku. :(

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !