A Scanner Darkly (2006)

O dotičnem filmu je kolega filmoljub pisal že pred dobrimi štirimi leti – klik - , moja malenkost pa se je sedaj, po drugem ogledu, vendarle odločila nekaj pripisati tudi sama. Seveda gre za poseben filmski izdelek, ki že samo zaradi svoje forme kliče k ogledu in prav dobro se spominjam kako sem ob prvem ogledu kar nemo zazijal, ko sem uzrl tovrstno animacijsko tehniko. Že tule lahko pripišem, da gre za neko novo, drugačno interakcijo z gledalcem in morda tudi zaradi tega film štejem med tiste bolj omiljene, čeprav je in mora biti jasno, da je tista glavna draž filma v precej zanimivi in kompleksni fabuli, ki zares vsebuje vse tisto kar mene kot gledalca pri sedmi umetnosti najbolj privlači. Znanstveno – fantastični aspekt sodobnega sveta in družbe je od nekdaj najbolj slikovit in alegorij poln način prikaza ali kritike nekega obdobja, zato mi tozadevni filmi vedno pašejo za ogled, se moram pa sedaj konkretno posuti s pepelom, saj razen kakšne res trde knjižne sci-fi klasike, po tovrstni literaturi nisem preveč posegal. Zato sem se že takoj po odjavni špici naslovnega filma zaklel, da pa je sedaj res zadnji čas, da v roke poprimem tudi kakšno bukvo kultnega pisatelja Philipa K. Dicka, ki velja na tem področju za enega boljših. Po njegovih literarnih delih je bilo posnetih že kar nekaj filmov, a moram biti odkrit in priznati, da me med vsemi daleč najbolj, pričakovano seveda, navdušuje Blade Runner (1982), medtem, ko mi drugi filmi morda niti ne dišijo najbolj. Total Recall (1990) me ni nikoli pretirano navdušil, verjetno me bo še bolj hladnega pustil letošnji rimejk, Minority Report (2002) pa tudi ne štejem med tista najboljša sci-fi doživetja, čeprav drži, da je v svoji osnovi hudičevo zanimiv projekt, menim, da ga Spielbergova vizija rahlo razvrednoti. A Scanner Darkly (2006) napram zadnjima omenjenima vrednotim precej višje in lahko zapišem celo to, da bi bil ob nekoliko močnejši propagandi in bolj mainstreamovskemu prijemu morda lahko celo bolj poznan in zapomnljiv, tako pa žal ugotavljam, da je tale film že kar pozabljen in porinjen na rob občega filmskega spomina.

A Scanner Darkly (2006) se dogaja nekaj let v prihodnosti, kjer so družbene razmere za zdaj še podobne našim, a se že rišejo tudi obrisi tistega novega sveta, ki nam ga bo prinesla prihodnost. Splošnja paranoja, odtujenost, vpliv bogatih korporacij in zmedenost prebivalcev se lepo prepletajo in krojijo usodo slehernika. Sledimo vsakdanu dvojnega agenta Boba Arctorja, ki v skrivnostni preobleki preži nad razpečevalci skrivnostnega mamila D, ki prinaša takojšnjo odvisnost in močne stranske učinke, ki kaj hitro napadejo um in psihično stanje odvisnika. V prostem času se Bob druži s totalno odbitimi, pomalem norimi in pretežno odvisnimi prijateljelji, ki predstavljajo vse kaj drugega kot družbo, ki bi jo pripisali policaju. Bob živi dvojno življenje, kjer se nikoli točno ne ve kdo je ali kakšne so njegove misli. Njegova motivacija, njegov nazor se prilagaja zdaj službi, zdaj družbi, jasno pa je le, da je njegovo življenje, njegova situacija čisti produkt okolja in časa in le vprašanje je kdaj bo Bob klonil pred težo bremena. Situacija z njegovimi prijatelji kaj kmalu pripelje do točke, kjer se mora odločiti o smiselnosti, še bolj pa ga udari služba, ki ga pripelje povsen na rob prepada in le še vprašanje časa je kdaj bo padel čez pečino in dokončno udaril v trda tla, ki mu jih življenje vsak dan bolj izpostavlja. Prav lik zmedenega, prestrašenega in paranoičnega Boba je tisto bistvo filma, ki ideje in zablode prihodnosti ali tehnološkega pečata najbolje in najočitneje odraža. Bob se večkrat sprašuje o svojem bistvu, svoji vlogi, svojem pomenu tu in zdaj in ni naključje, da ga družba nato pripelje tja kamor ga pač pripelje. Njegovi prijatelji vse te paradigme prihodnosti, tehnološkega razvoja, vsesplošne paranoje in neprestanega nadzora še najbolje poosebljajo in kažejo vse šibke točke dni, ki prihajajo po Dickovi viziji. Interakcije, motivi, norije in same fizično – psihične lastnosti teh modelov po mojem več kot smelo upodobijo padec človeške družbe in le kažejo, da smo za situacijo in poraz napram novi družbeni ureditvi v prvi vrsti krivi sami.

A scanner darkly se poslužuje veliko resnih tem, veliko razmišlja o družbi, o ljudeh. Predvsem tu se mi zdi res zelo močan in v določeni meri tudi nad sorodnimi filmi. Ni sicer tako plemenit kot Blade Runner, ampak na nekih točkah se zagotovo lahko srečata. Zaradi načina naracije in celotne strukture se mi zdi precej bolj zrel od kakega Total Recall, vprašanje pa je tudi kako bi se ga lotil Steven Spielberg, ki je pri ekranizaciji Minority Reporta zagotovo kanček pretiraval. Režiser naslovnega filma je Richard Linklater, poznan predvsem po odličnem dvojcu Before Sunrise (1995) in Before Sunset (2004). Režija je mislim, da zelo posrečena in prepričljiva, ta pogled iz percepcije glavnega protagonista je zagotovo vabljiva in lepo ponazarja zgodbo in njeno bistvo. Ko gledamo skozi oči Arctorja, lažje čutimo in sprejemamo njegovo stanje. Linklater protagonista tako dobro razgali in ponudi v obet, ne pozabi pa tudi na vse stranske like, ki celotno podobo filma še dodatno dvignejo. Scenarij je kot rečeno Linklater spisal na podlagi Dickovega romana in zagotovo je kar dobro ujel idejo in misel Dickove zapisane besede. Poleg zanimive in vabljive vsebine je moč najti tudi luciden humor, ki se lepo prepleta od prve do zadnje minute. Predvsem pa je močna alegorija naše družbe in našega sveta in to me pri filmu tako kot vedno najbolj prepriča in zanima. Igralski kader je pester in čeprav se v glavni vlogi pojavi vedno trdi Keanu Reeves, vseeno lahko rečem, da so mi igralske kreacije všečne. Še posebej Robert Downey jr. in Woody Harrelson sta zelo dobra, pa tudi Winona Ryder fajn paše v to družbo. Me pa zanima ali bi bil končni vtis morda kaj manjši oz. drugačen, če bi se režiser odločil za standarden prikaz in ne bi tako vabljivo vabil s futuristično animacijo?

V zakup velja vzeti tudi nizek proračun, ki si ga je režiser izboril predvsem zato, da se je zgodbe lahko lotil manj mainstreamovsko in bolj po svojem okusu. To je potem rezultiralo v nepreveč bohoten zaslužek v kinoblagajnah, a nič ne de, film je dosegel svoj namen in zadovoljil številne žanrske ljubitelje. Meni je všeč in zagotovo še kdaj pride na jedilnik.

- Močno priporočam

  • Share/Bookmark


3 komentarjev ↓

#1   mrgoda dne 28.07.2012 19:44

… at least I got a good wine

#2   filmoljub dne 30.07.2012 20:59

Si mi pocedil sline in upam, da bom imel čas, da si tole zadevo še enkrat ogledam, je vredna. Po možnosti v čim boljši kvaliteti. Se strinjam z oceno. Je bil pa Philip Dick menda totalen zadetek in do konca življenja velik paranoik.

#3   miran dne 31.07.2012 08:00

Odkar sem videl tale film, jaz kar naprej v koruzi iščem plave rožice. :lol:

Ko že praviš, da bi bilo dobro prebrati še kakšno scifi knjigo, bi ti jaz močno priporočal Ubik od Dicka. V bistvu če bi moral na samotni otok vzeti eno samo knjigo, bi ta bila ta.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !