American Reunion (2012)

Pa ja, saj vem, ampak je pač tako naneslo in ni se mi zdelo nič narobe, če pa tudi jaz tistega deževnega popoldneva čas zabijem z eno tako že navzven jasno smetko. Čeprav sta tisti slabi dve uri lepo in hitro minili, vmes sem si mirno lahko privoščil tudi malico, brskanje po netu in še kaj, pa sem vseeno sem in tja kar korenito zazehal in s topim pogledom v ekran večkrat pri sebi tuhtal čemu ali zakaj je to potrebno. Ameriška pita (1999), ki je pred leti kar lepo osvežila žanrsko ponudbo, je nato dokaj hitro zrasla v film neke generacije; kaj vem, ko razmišljam nazaj se mi to zdi kar nekoliko pretirano, saj je film resda prinesel kakšno novo neumnost, ampak v tem sam sedaj prej vidim problem kot pa kaj drugega. Pa ok, pustimo to, film je zaradi izjemnega izkupička hitro povrgel številna nadaljevanja, ki so kajpak slabša iz minute v minuto. Nadaljevanja ne ponudijo čisto nič novega, nič izvirnega, le še brenkanje na iste stare počene strune, pa da vidimo koliko glasbe še lahko izstisnemo. Glasbe pride bore malo in tudi tale peti del(!) četrti, prav veliko tudi ne zaigra. Smo res željni še petič videti prigode teh dolgočasnih ameriških tipov, ki bi se morali svoje pameti in modrosti na daleč sramovati? Si res želimo še petič videti neumestne dovtipe Jimovega očeta, ki že vseh petnajst let trobi iste bedarije? Smo se res primorani še petič “smejati” domala istim foram kot v prvo in potem vse skupaj še enkrat več podoživljati? Očitno ja, gledanost je kot berem velika in tudi ko se ozrem naokoli vidim same iskre v očeh in pritrdilna kimanja, ko beseda nanese na naslovni film. Pač dejansko živimo v tem krutem plastičnem svetu iz mikrovalne pečice in instant izdelki so vse kar nas še obdaja in siti. Tudi mene, tudi mene; čeprav si po vsakem ogledu tovrstnih iztrebkov zabičam, da je sedaj res dovolj, pa me potem vendarle kar neki glas prepriča in sledim tej divji množici, seveda mi je potem hitro žal in že pogledujem proti leskovi palici, razbitim črepinjam in zarjavelim žebljem za kakšno kazen, a ta kazen je očitno vedno premila.

No, tokrat se naši vrli fantiči in tudi nekatere mladenke, vračajo domov na obletnico mature. Življenje jim je namenilo različne usode, a takole na prvi pogled vsi delujejo ok in jih recesija ni pretirano ganila. Nekateri so vezani, drugi imajo že otroke, tretji so v dobrih in manj dobrih službah, a vsi hrepenijo po starih, lepih časih. Kako poetično, mar ne? Obletnica je tako več kot primerna, da se obudijo stari spomini, nostalgične ljubezni in vse kar pride poleg. Tudi divji alkoholni izleti in pohota, ki jo prebujajo lokalne hormonsko prebujene najstnice. Kje je potem kleč prigode? V bistvu je niti ni. Aha tu, ne več tako mladi mulci grejo na pir in zabavo, kar jim življenja postavi na glavo, joj mene. Seveda so vse situacije močno pretirane in za lase privlečene. Redke so res smešne in simpatične. Morda je problem v meni, ampak tovrstne štorije me res niti malo ne ganejo več. Sem prestar za to sranje? Sem prezrel za to sranje? Sem preveč resen za kaj takega?

Kdo bi vedel, sam vem le to, da bi poleg sranja v hladilno torbo, povračilnega seksa s prijateljevo materjo, sadomazohizma na zabavi (!?), pijanega in zadetega penzionista in tako dalje, pričakoval še kaj več. Je to res preveč in nekaj nezaslišanega? Morajo biti komedije le eno vreščanje in prodajanje prazne slame? Režije tegale izdelka sta se lotila Jon Hurwitz in Hayden Schlossberg, nič omembe vrednega. Njun je tudi scenarij in tu bi ju kakšen producent lahko potegnil za uho, če jima že javne klofute ni želel prisoliti. Scenariju manjka praktično vse, da bi bil vsaj približno spodoben in vreden prenosa na film. Igralski ansambel je obdržal svojo originalno zasedbo, kar vsaj malo veseli, žal pa je njihov prispevek vreden le dva piškava oreha. Če je Jason Biggs vsaj približno prebavljiv in Seann Williams Scott pričakovano nadležen, pa so vsi ostali tako hudo leseni, tu prednjačita predvsem Chris Klein in Tara Reid, da gledalca prav znervirajo do te stopnje, da si pogrize vse nohte na nogah.

Kaj, torej? American Reunion (2012) je film, ki želi igrati na nostalgijo in stare, poznane karte. To mu ne uspe in zato pade v nemilost in prezir. Zasluženo in povsem pričakovano. Sam ga v nadaljno distribucijo ne predlagam, je pa vendarle res, da manj obremenjenim in brezmožganske zabave željnim lahko popestri uvod v večer, ki se bo nadaljeval ob alkoholu in kakšni novi trofeji na postelji. Če vsaj to zadnje drži, potem pa kar!

Ne priporočam

ps: lahko pa povem, da sem ob približno istem času videl tudi močno hvaljeno peto izdajo Hitrih in drznih. Oh, tu me je šele zvilo.
  • Share/Bookmark


5 komentarjev ↓

#1 IZTOK GARTNER  IZTOK GARTNER dne 19.07.2012 01:22

Tudi meni slab film: http://iztokgartner.blog.siol.net/2012/05/04/recenzija-american-pie-vsi-filmi/

Fast Five pa prav tako: http://iztokgartner.blog.siol.net/2011/05/03/recenzija-fast-five/

#2   9j2¸ dne 19.07.2012 13:16

Po mojem mnenju daleč za prvimi tremi filmi, a daleč pred vsemi naslednjimi, sploh pred zadnjim, ki si na evalvacijski lestvici od 1 do 10 zasluži najnižjo oceno.

#3   Sadako dne 19.07.2012 13:56

Če se ne motim je bil tole 4. in ne 5. del, vsaj kar se “uradnih” Pit tiče. Tiste vmesne ala American Pie Presents variante (bile so 4, če se ne motim), tiste so šele drek in so nekje na stopnji ________ Movie. Tako da meni je tale kar sedla in z mojo sva se ob ogledo zabavala ter kratkočasila. Res, da so fore precej zlajnane, ampak lepo je bilo spet videti staro druščino na kupu.

#4   filmoljub dne 19.07.2012 16:58

Meni je Ameriška pita neumna. Sam si, če se prav spomnim, nekoč omenjal Porky’s oz. Pri pujsu, in tukaj je še Animal House in še kopica drugih veliko bolj izvirnih in duhovitih komedij na temo odraščanja in prvih spolnih izkušenj. Ameriška pita je zgolj ena pika v celotnem trendu nekega odseka ameriške kinematografije. Da gre nekdo gledat (in potem celo pisat “recenzije”) vseh filmov v franšizi, je pa največji idiotizem od vsega in veliko pove predvsem o samem recenzistu™.

#5 paucstadt  paucstadt dne 19.07.2012 20:07

Drži ja, to je uradno četrti del, ups. Prej niti nisem preverjal, sem pa imel v spominu, da je nekaj še prišlo vmes, pa vidim sedaj, da je prišlo teh pol priznanih izdelkov še en tak kup. No ja, who cares actually.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !