Serbuan Maut (2011)

V zahodnem delu poznan kot The Raid: Redemption (2011). Ne bom širokoustil, ampak tole je film, ki dobesedno dviga vse kocine na človeškem telesu. Sicer gre za vsebinsko bolj skopo in podhranjeno delo, ki pa s pretepaško folkloro enostavno povedano premika meje in pušča debele kaplje veselja. Gre za res pravo akcijo, ki gledalcu ne pusti, da bi trenil z očmi. Adrenalin polni žile vseh 100 in več minut in po ogledu se gledalec zlahka ujame v rahlo sključeni podobi, ozirajoč se naokoli ali je nemara tudi sam ujel kakšno brco. Indonezijski hit, ki ga je režiral Valižan Gareth Evans, je v svoji osnovi tako brutalen in krvav film, da bi ga težko priporočil naprej, vsaj kakšni miroljubni, pacifistični duši zagotovo ne, a ker gre za res vrhunsko naštudirane in mojstrsko izpeljane ter posnete akcijske sekvence, enostavno moram kloniti in o filmu tozadevno spisati same hvale in navdušujoče besede. Ne bom dejal, da je tole film, ki bi kakorkoli utegnil spreminjati svet, ampak je pa zagotovo film, ki mnogim žanrskim primerkom, predvsem ameriškim, pokaže kaj je to akcija, kaj pretep in kaj brutalnost, ki pa tam ni le zato, da se bebavi in zdolgočaseni ter popkorna polni najstniki dodatno zabavajo.

Prav ta silovita pretepaška raven pa zamegli marsikatero dejstvo; tudi sam sem neposredno po ogledu kar hlipal od nekega veselja, a sem potem, po prespani noči ali dveh, vendarle ugotovil, da film poleg forme ponudi bore malo, no recimo, da manj kot bi lahko in kot je že kateri podoben žanrski produkt pred njim. Dejstvo je neizpodbitno, filmu lahko očitamo pomanjkanje globine in večje pestrosti v sami vsebini. Ta dokaj za lase privlečena fabula o skupini specialcev, ki napadejo hotel, poln lokalnih nasilnežev, pretepačev in drugih izmečkov družbe, ki jim poveljuje lokalni kralj podzemlja in lord narkotičnih združb, je za neko vsesplošno in popolno zadovoljitev za marsikoga kajpak premalo. A je že tako moralo biti. Film pravzaprav prostora za kaj več vsebinskega mesa niti nima, konec koncev pa ga niti ne potrebujemo. Od prve do zadnje minute smo priča totalnemu adrenalinskemu ringelšpilu in tu film pač nima konkurence. Je prav, da brezglava in dobro umerjena akcija pretehta vsebinsko puščobo? Lahko film zgolj zaradi izjemnih  akcijskih sekvenc uvrščamo v vrh določene letine? Zakaj pa ne! To, kar naslovni film ponudi v obet, je enostavno dovolj, da ga sam drznem šteti med vrhunce lanske letine. Bum in tresk vseh 100 in še nekaj minut in lahko priznam, da sem užival in bil ves čas na preži. Tole je v prvi vrsti prava, čistokrvna moška zabava, ki iz spomina prikliče vse tiste legendarne akcionerje iz 80ih, priznam, da sicer nisem velik privrženec tega stila, ampak ti hudič, da pa včasih to pač sede na jedilnik.

Moj pogled na samo vsebino. V hotelu torej vlada šef podzemlja, ki uveljavlja svoje zakone in svoja pravila. Hotel lahko razumemo kot alegorijo družbe, okolja, sveta, kjer se na tak ali drugačen način pojavljajo nepridipravi, kriminalci in brezbrižneži. Hotel je zatočišče zla, kotiček skritih teroristov, ki želijo spremeniti in zavojevati našo družbo. Skrajni čas je, da se vmešajo specialci, braniki demokracije in vsega dobrega, in kriminalce vržejo s trona. Res je, da bo vmes padlo ogromno trupel, res je, da bo špricalo naokoli in res je tudi to, da bo prekršena marsikatera konvencija, pravilo, zakon in moralno – etični zakonik, a kar se mora, se mora. Specialci vdrejo v to varovano zatočišče zla in pričnejo s krvavo čistko. Začne se prava vojna, boj, kjer so dovoljena vsa pravila bojevanja, ne nazadnje gre za boj, ki lahko tok zgodovine ali ravnotežje dobrega proti zlu pošteno in morda celo odločilno zamaje. Trenja in interakcije med vsemi udeleženci vse to dodatno potrjujejo in kažejo, da v bitki za življenje in smrt veljajo posebna pravila. Alegorija te in one vojne, alegorija boja proti recesiji in alegorija padca kapitalizma.

Režiser Evans je tu zares pokazal širno moč in neverjeten talent. Vpeljal je nekaj izjemnih režiserskih prijemov, mimo katerih enostavno ne morem iti. Nekaj sekvenc je tako čudovitih in dobro posnetih, da jemljejo dih in vihajo obrvi. Ali kocine, kot pravim že v uvodu. Pretepaške koreografije so redko videne in zanima me koliko truda je tu vloženega, da nato vse tako brezhibno izpade. Kot snemanja se dobro prilagaja posameznim aktom: tu gledamo na situacijo iz ptičje perspektive, tam spet iz druge, vsaka perspektiva pa nas še bolj pritegne in potegne v samo dogajanje. Kadri so posneti tako avtentično, tako realno, da se gledalec res počuti, kot da bi bil del zgodbe, del pretepa. Fino, mene je to prepričalo. Sploh pa me prepriča paleta različnih pretepaških vragolij, prozorno in puhlo z moje strani, ampak včasih, res včasih, to pač mora biti. Ustvarjalci so se filma lotili z vso resnostjo in zagnanostjo, kar se v končni produkciji filmu tudi pozna. Vse je tako kot mora biti, scenografija je zanimiva in s tehničnega vidika res nimam pripomb. Finance za Hollywoodske razmere niso bile visoke (dober milijon dolarjev budgeta), kar pa se filmu res ne pozna. Mislim, poglejmo kakšne Hwoodske filme, ki zapravijo desetkrat več denarja, pa v končni podobi potem še zdaleč niso toliko boljši. Film je bil gost prenekaterih festivalov in skoraj povsod je bil deležen toplih sprejemov. Sploh režiserja Evansa je verjetno marsikateri producent zapisal v beležnico. Aha, izpostaviti velja še glasbeno podlago, ki še kako pristoji sami podobi, svoje pa naredijo tudi igralci (Iko Uwais, Joe Taslim, Yayan Ruhian…), ki resnično zavidljivo skačejo pred kamero.

Serbuan Maut (2011) je torej vizualno in tehnično gledano pravi sladkorček. Z vidika brezglave in brutalne akcije, pa gre enostavno za mojstrovino, pa recite kar želite. Vsebinsko me zmoti marsikaj, seveda me, ampak tu pač forma premaga fabulo in to na koncu v tem primeru odtehta vse. Vse to pa že vodi v nadaljevanje, ki naj bi ga Evans že začel pripravljati, bojda pa naj bi šlo celo za trilogijo. No ja. Kakorkoli, akcija leta 2011 in pika, Hollywood se tu od Indonezije lahko samo uči.

- Močno priporočam

  • Share/Bookmark


12 komentarjev ↓

#1   filmoljub dne 12.06.2012 19:46

A je boljši od Kung Fu Hustle? ;)

#2   cyco dne 12.06.2012 20:31

Faking koreografije! Nope, več koreografij v enem peku še nisem zasledil. Ampak vse se dogaja tako zelo hitro, da ne žal ne moreš sledit vsemu. Ravno zaradi tega je treba tale ples pogledat še enkrat, dvakrat, trikrat… Zgodba je tu zgolj za povezavo fajt sekvenc, tehnično je film zelo spodoben.

Resno, Kiss of the dragon je bil do sedaj na mojem prvem mestu kar se tiče koreografij. Maut ga pohrusta v prvih petnajstih minutah.

#3   cyco dne 12.06.2012 20:32

In ja… Miljon usd??? Toliko bi dal samo koreografom…

#4   filmoljub dne 12.06.2012 20:45

Kiss of the Dragon (2001)? Resno? :) Kul.

#5   cyco dne 13.06.2012 09:37

filmoljub, resno. Fajt v telovadnici in na koncu fajt z Raffaellijem je za v anale.

#6   cyco dne 13.06.2012 09:38

evo: http://www.youtube.com/watch?v=p7ZHWSEABWE

#7   cyco dne 13.06.2012 09:41

okej, pogledal še enkrat, vzamem nazaj. Že zelo dolgo nisem gledal tega filma :D

#8   filmoljub dne 13.06.2012 12:24

Jaz nič ne oporekam. Zmajev poljub mi je bil prav kul filmček, tak značilno bessonovski.

#9   c1n3f1l dne 15.06.2012 13:20

Ong-bak (2003)!!! Hiperkinetično! :)

http://youtu.be/UHzOqyAn76o

#10 IZTOK GARTNER  IZTOK GARTNER dne 15.06.2012 19:59

Hvala za priporočilo, kolega Pauc, res super film: http://iztokgartner.blog.siol.net/2012/06/15/recenzija-the-raid-redemption-serbuan-maut/

#11   Rok17 dne 16.06.2012 21:46

Kakšen drugi najboljši poznavalec filmov v Sloveniji pa si, da si filma, ki je bil 17. najbolj iskan na imdbju nekaj časa, ne bi ogledal, če PaucStadt ne bi pisal o njem? :D

#12   Goodfella dne 19.06.2012 13:11

Povsem se strinjam s tvojimi ugotovitvami. Odlična akcija, le da je mene nekoliko bolj zmotila preveč plehka zgodba. Pravzaprav škoda, z boljšim scenarističnim delom bi dobili film za anale. 4/5

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !