Top `11

Filmska letina 2011 je bila dokaj pestra in zanimiva. Videli smo nekaj dobrih filmov, nekaj zelo dobrih in tudi precej pofla, bedarij in svinjarij. Nekaj tega sem ovekovečil tudi na tem blogu, nekaj tega morda še bom. Ampak verjetno se vsi ali vsaj velika večina iz lanske letine kar najbolj spominja oskarjevega zmagovalca; film Umetnik je zažgal tako pri kritikih kot tudi pri gledalcih in povsem zasluženo postal v vseh ozirih film leta. Tudi zame, če smo ravno pri tem. No, sam sem videl točno 90 filmov z letnico 2011. Seveda premalo za kakšno verodostojnejšo oceno, ampak recimo, da  dovolj, da lahko sodim in sestavim eno tako res do konca subjektivno oceno in lestvico. Videl sem za spoznanje premalo azijskih filmov, kot bi si jih nemara želel, a zato to leto nekoliko več evropskih. Seveda pa prevladuje ameriška produkcija, kaj hočemo, v takem času živimo in temu se človek težko izogne. Lahko rečem, da sem videl vse tiste naslove, ki “sem jih moral” videti, da je pogled lepši in bolj jasen. Koliko sem kakšen film v oceni priporočil, tu niti nima neke realne vrednosti, tu razvrščam filme, ki so mi najbolj ostali v spominu in so mi enostavno izjemni, nepozabni, toliko.

Tu je torej lestvica PaucStadtovih najljubših filmov z letnico 2011:

1. The Artist (2011)“Vsebina vendarle ni tisto glavno gonilo tega filma. Zgodba junaka, ki na vrhuncu kariere zavrne zvočni film in potem klavrno potone, vmes pa zvočni filmi naplavijo novo zvezdo, je arhetip, ki ga lahko prepoznamo v vsakem filmu, v vsaki življenjski situaciji. Junak, kot simbol nemega filma, ne sledi času, ne sledi novemu obdobju in ga vztrajno zavrača. Nove mode ne spusti blizu, saj verjame, da je boljši od tega, verjame, da je zvok muha enodnevnica, medtem, ko nemi film igra že, koliko, deset let? Kaj uniči glavnega junaka? Njegov ozek pogled? Nevednost? Konzervativnost? Nadutost? Junakinja predstavlja nasprotni pol tega filma o filmu. Junakinja je simbol novega, v tem primeru zvočnega filma. Potuhnjeno pride in se sprva le uči, nato sprevidi priložnost, ki jo zagrabi z vsemi močmi. Kaj jo povzdigne? Širok pogled? Znanje? Liberalizem? Skromnost? Če tako, potem se tu vije največji arhetip filmskega sveta, namreč kdor je nadut in zagledan sam vase, na koncu vedno potegne kratko, medtem, ko tisti skromni, tisti delavni pridejo na površje. Vse prav, ampak kako se to odraža v tem turbo kapitalističnem svetu potem? V svetu, ko vemo, da skromnost in delavnost le redko prinašata blaginjo in zmagoslavje. Aha, film se dogaja leta 1927, prav, a še vedno v Ameriki, zibelki kapitalizma in potrošništva. Je The Artist potem želja po, ideja o boljšem svetu?

2. Hugo (2011) - “Kar je meni morda še najbolj ogrelo srce, je kajpak vizualni del filma. Režija se mi zdi naravnost imenitna, nekateri kadri so posneti tako čudovito, da gledalec komaj dohaja. Že sam uvod zbistri glavo in gledalcu napove kaj bo deležen. Scorsese zna! Pravzaprav gre za pravo umetniško delo, ki bi mu tudi v vsej Scorsesejevi filmografiji težko našli par.”

3. Midnight in Paris (2011) - “Filmi Woodyja Allena so vedno vredni pozornosti. Ampak redko širšega kroga gledalcev. Komu je namenjen naslovni film? Zagotovo nostalgikom in ljudem z vsaj malo, skoraj nevidno umetniško žilico. Ljudem, ki radi spijejo kavo s pogledom na kakšen kip ali pa s knjigo v roki, ljudem, ki imajo vsaj malo Woodyja v sebi. In takim se Allen vedno zna prikupiti, tudi sedaj, skoraj 40 let po Annie Hall (1977), ko mu mnogi odštevajo zadnje minute pred kamero.”

4. Drive (2011) - “Torej vizualni del je čista petica in nekaj kar bi človek gledal in gledal. Pa ostalo? Scenarij se mi zdi dober, konkreten. Čeprav je sama fabula morda enoznačna in liki veliko ne povedo, pa je vseeno vse skupaj dovolj dobro zastavljeno in film tu ne trpi v nobenem pogledu, drži se reka manj je več. Nekatere sekvence so med drugim naravnost odbito spisane, recimo tista v dvigalu ali zadnji pogovor med Brooksom in Perlmanom. Pa igralske kreacije? Ryan Gosling je pač odličen igralec, tu ni kaj dodati. In vlogo skrivnostnega voznika je odigral naravnost čudovito.”

5. Take Shelter (2011) - “Naslovni film se ne bohoti z kdove kakšnimi posebnimi efekti, niti ni prežet s senzacionalnostjo in vsesplošno ringelšpilsko idejo o koncu sveta. Z dodelanim dramaturškim lokom govori zgodbo ubogega ruralca, ki je ujet v paranojo in neverjetno osebnostno stisko iz katere ne vidi izhoda, oz. izhod iz tega vidi v tem, da se zapre za štiri stene pod zemljo in se končno sooči s koncem. Ko gledaš Curtisa, se ti zdi, da si apokalipse želi, želi, da končno pride, preseka zemljo na pol in njega odreši vse paranoje obenem.”

6. Shame (2011)“Film ima polno teh malenkosti, ki polnijo celoto. Vsekakor gre za velik in močan film, enostavno te ne more pustiti ravnodušnega. Zame je to zagotovo eden izmed najboljših filmov lanske letine. Nekaj sekvenc je naravnost čudovitih, recimo petje Brandonove sestre, ki ga več kot očitno gane do skrajnih meja, a tega nikakor ne pokaže navzven, zakaj? Pa še kar nekaj takih sekvenc je režiser pripravil, ki res ne gredo iz glave in neverjetno dobro sovpadajo v samo zgodbo in material.”

7. Serbuan Maut (2011) – Odličen azijski, indonezijski pravzaprav, akcioner, ki dviga adrenalin vseh 100 minut. Pogledano pred kratkim, v kratkem na bolj široko predstavljen tudi na tem koncu mreže. imdb

8. Tyrannosaur (2011) - “Občutij, ki jih film pusti je res veliko. Všeč mi je predvsem prikaz angleške marginale, scenografija je dovolj siva in bedna, vonj depresije in težkih socialnih razmer kar zeva izven ekrana. Film ne slepomiši in ne išče izgovorov, pokaže res vso bedo, boj in razslojenost in ko film ne ubira kakšnih socialnih bližnjic, takrat sem sam kaj hitro lahko prevzet. Krutost, s katero se mučijo glavni protagonisti (tudi manj glavni, pravzaprav), Considine res dobro izlušči in servira gledalcu grenak obet, čigar grenčica še dolgo vztraja na jeziku.”

9. Jodaeiye Nader az Simin (2011) -Čustveni boji, ki si nato sledijo so res izjemno močni. Gledalcu stvari niso nič kaj bolj jasne kot so glavnim protagonistom, zato je zelo pomembno kakšen je sleherni gledalec po naravi in kako na situacije pred njim gleda kot človek. Ima prav Nader in njegova stran zgodbe ali imata prav nesrečna ženica in njen mož? Resnica je ena, ki pa ima dva vidika in dve zgodbi, obe polni motiva in želje po pravičnosti. Ta pregovarjanja so dobro spisana in po mojem mnenju vrhunsko režirana. Celotna absurdnost situacije se kar cedi iz ekrana, zanimiv je pristop vseh vpletenih, zanimiva so čustva, ki jih protagonisti kažejo. Film je prava poslastica, saj res dobro in prepričljivo zliva grenke zgodbe vseh vpletenih v eno veliko in še bolj grenko prigodo ubogih marginalcev, ki se borijo bodisi proti novi božji kazni ali pa za končno zmago, ki bi jih vsaj malo potolažila in jih napojila s tisto pozitivno energijo.”

10. Rango (2011) - “Rango je navaden kameleon, ki po spletu nesrečnih okoliščin obstane sredi puščave, prepuščen samemu sebi. Pot ga odnese v najbližje mesto, kjer prebivalci trpijo za hudim pomanjkanjem vode. Meščani v kaosu in nesreči komajda shajajo iz dneva v dan, prav nakladaški in gobcavi Rango pa v vsa ta uboga telesca vnese nov zagon in pogum. Župan, konkreten želvak, mu podeli naziv šerifa mesta in Rango začne živeti svoje sanje. Meščani se ob najhujšem obrnejo k njemu, verjamejo, da jim lahko pomaga in jih spravi ven iz te godlje. Seveda pa vsak kameleonov gib sproži serijo zabavnih trenutkov, ki vplivajo na vse prebivalce tega odročnega mesteca.”

Častne omembe pa mora biti deležen tudi Malickov velefilm Drevo Življenja. Videl sem predpremiero na ljubljanskem gradu v okviru Kina pod zvezdami in bil se dobesedno začaran. Drugega ogleda (modri žarek!) sem se lotil samo zaradi vizualnega sladkanja in bil spet prevzet. Velik film, močan film. Drugačen. Izjemen v vsej podobi. Po svoje tudi film leta, težko gre iz glave. Za top 10? Ja, za nek alternativni, drugačen, poseben top 10.

  • Share/Bookmark


14 komentarjev ↓

#1   1221221 dne 4.06.2012 10:28

Kje se da dobit Serbuan Maut? Nikjer ga ni…

#2 paucstadt  paucstadt dne 4.06.2012 17:53

Je, je!

Kot sem videl je ena bolj kilava verzija tudi na partisu.

#3   NejcH dne 4.06.2012 18:06

Super lestvica. Artist in Hugo zasluženo na prvih mestih, hkrati me veseli, da si vključil tudi Ranga. Sicer bi sam namesto Tyrannosaura vstavil Melancholio. Edinole Take Shelter me je pustil hladnega, tu bi sam dodal bodisi Tinker Tailor Soldier Spy bodisi The Descendants.

The Artist Hugo Jodaeiye Nader az Simin Tinker Tailor Soldier Spy The Descendants Rango Midnight in Paris Shame Melancholia Drive

#4   filmoljub dne 4.06.2012 18:23

The Tree of Life? Intouchables? 50/50? Le Havre? Je bila kar težka odločitev, kaj? :)

#5 paucstadt  paucstadt dne 4.06.2012 18:34

Aaaa, za Drevo sem imel spisano posebno omembo, dodajam, ostali pa ja, težka odločitev, Melancholio sem imel ves čas zraven pa je potem izpadla predvsem zato, ker sem želel dodati tudi naj animacijo. No ja, tako je to :D

#6   Rok17 dne 4.06.2012 19:31

Midnight in Paris mene osebno ni prepričal, nekako v vsakem novem Allenovem filmu vidim vedno več komercialnih teženj (Zanimivo je tudi dvakratno spreminjanje imena zadnjega filma z razlogom, da Dekameron in Nera pozna premalo ljudi. In to s strani nekoga, ki je izjavil, da morajo biti gledalci njegovih filmov vsaj toliko pametni kot je on). Vsekakor meni najlubši njegov film po Match Pointu, a od njega smo videli že precej več.

#7 paucstadt  paucstadt dne 4.06.2012 19:41

Rok, meni se pa zdi, da je ravno tu Allen še zadnjič pobrcal in naredil res dober film. Mene je prepričal.

Komercialne težnje, kaj vem, morda imaš celo prav, ampak vsemu navkljub je obdržal veliko allenovih elementov in to me veseli. Celo bolj kot pri Vicky Cristina Barcelona, pa je tisto takisto odličen film, ni res?

#8   Šef dne 4.06.2012 20:22

mene je daleč najbolj navdušil Drive, ki ima res neko posebno energijo :)

nato pa midnight in paris ter kill the irishman, ostalo je bilo bolj borno :-/

#9 IZTOK GARTNER  IZTOK GARTNER dne 5.06.2012 03:23

The Artist zakon, Rango zakon, Hugo zakon, Drive zakon, Jodaeiye Nader az Simin zakon in Tyrannosaur zakon, tudi na moji listi top filmov leta.

Midnight in Paris le soliden, Shame le povprečen, torej oba daleč od prej omenjenih.

Take Shelter in Serbuan Maut pa še nisem uspel videti.

Saj res, kje so My Week With Marilyn, Margin Call, Tinker Tailor Soldier Spy, The Descendants, We Need to Talk About Kevin, La Piel Que Habito, Albert Nobbs, Listy Do M, Mission Impossible Ghost Protocol, 50/50, The Ides of March, Melancholia, The Guard, Tree of Life, Chico & Rita, Šišanje in recimo Kajinek? Ne boš menda rekel, da je Midnight in Paris boljši od njih?

#10   Rok17 dne 5.06.2012 13:32

Saj ni slab, nikakor. Ampak ko sem si ga ogledal je bilo že polno hvale na njegov račun pa sem pričakoval več. Je pa definitivno več allenovih elementov kot pri VCB, ampak pri zadnjih filmih dobivam občutek, da so samo sami sebi namen. Sicer si ga pa moram v vsakem primeru nujno še enkrat pogledat. Aja upam, da se motiš in da bo še kdaj pobrcal in naredil res dober film :)

Iztok, pa še Justin Bieber: Never Say Never, Alien VS. Ninja, Tucker And Dale VS. Evil, Transformers, če pogledam samo zadnjih nekaj filmov s tvojega seznama. Vsekakor si izjemno kompetenten za rangiranje filmov in kritiko ostalih lestvic.

#11   anna dne 5.06.2012 16:20

La Piel Que Habito spada pod mojih top 5, če ne top 3. In od par dni nazaj tudi The Intouchables. Drive definitivno boljši od Midnight in Paris, čeprav mi je tud slednji bil zelo všečen.

#12 paucstadt  paucstadt dne 5.06.2012 16:38

Vsakega komentarja vesel, a vendarle naj dodam še enkrat, da gre za povsem subjektiven pogled in meni pade tako kot pade.

Izok, nekateri našteti so blizu, nekateri pa še daleč ne :D

#13   Rok17 dne 5.06.2012 16:57

Pravkar pogledal Serbuan Maut. Takšne akcije že res dolgo nisem videl. Noro.

#14   Jan dne 5.06.2012 19:31

haha men je najboljše kako gartner na prispevek “top 11 filmov” vpraša zakaj je izpadlo iz lestvice še dodatnih 18 filmov lol monglo

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !