Lepa sela lepo gore (1996)

Da bo moj krajši spis o Reševanju vojaka Ryana (1998) sprožil take polemike in taka trenja, si nisem predstavljal. Recimo, da je po verjetno rekordnih 52 komentarjih ta tema dovolj ohlajena, pa tudi do kristalizacije problema smo po mojem mnenju vendarle na neki točki prišli. Kje in kakšna je prava resnica verjetno ne bomo nikoli izvedeli, pa niti ni pomembno, vsaj jaz pravim, da je ena izmed močnejših lastnosti sedme umetnosti prav v tem, da vsakdo lahko vleče svoje interpretacije, svoja mišljenja in nenazadnje, tudi svoj okus priredi temu primerno. Seveda pa velja eno pravilo: na vse je potrebno gledati z določene distance. Sedaj lahko priznam, da me je morda pri spisu o Ryanu nekje malo, ampak res malo tudi odneslo vstran od navdušenja, ampak nič zato, dotični film še vedno štejem med top “vojne” filme in vsi ugriznite v kislo limono, če želite. Morda tudi zaradi tistih debat, a bolj zaradi obljube in ujetega občutka, ki sem ga dobil ob ogledu srbskega kulta Rane (1998), sem pred dnevi k ponovnemu ogledu položil enega izmed najbolj kultnih, čislanih in obče poznanih filmov iz področja bivše Juge vseh časov, beseda seveda teče o metafilmu Lepa sela lepo gore (1996). Ko sem pred časom spet v valu pretiranega navdušenja spisal, da je zame film Rane (1998) močnejši od prej omenjenega, sem bil kajpak v veliki zmoti. Že res, da so Rane odličen film, ampak naslovni je naravnost fantastičen in precej zrelejši, silovit, nepozaben. Pravzaprav gre za svojevrsten izdelek, ki meje filma hitro preraste in postane eden najboljših in najbolj verodostojnih in avtentičnih prikazov balkanske vojne in situacije, ki se je tedaj oblikovala na območju bivše Juge. Lepa sela lepo gore (1996) ni le film, pač pa gre za spomenik času in prostoru, spomenik ljudem, razpadlim državam in še kaj bi se našlo. Je dokaz in je spomin.

Široki, večplastni in časovno razdrobljeni zgodbi sledimo s spomini vojaka Milana, ki leži v beograjski bolnišnici, preluknjan in okrvavljen od vojnih bojev. Spomini nas peljejo od rane mladosti, kjer je z najboljšim prijateljem Halilom zganjal norčije okrog vasi, preko začetka državljanjske vojne, ko je z istim prijateljem še vedno zganjal norčije, vse do končnega obračuna, končnega sovraštva in končnega razpleta strahovitih bojev in igre mačke z mišjo, ki se je zapisala v zgodovino. Tudi tu sta bila v igri ista prijatelja, s to razliko, da sedaj stojita na različnih bregovih v pravi, življenjski situaciji, ne le v igri. Kako kruta je lahko vojna, to si lahko predstavlja samo tisti, ki je bil del nje. Simbolno vse skupaj združuje znameniti predor, ki naj bi tako simbolno kot logistično predstavljal združitev celotne Juge. Hecno in ironično, koliko veselja je bilo na mestu otvoritve ob začetku gradnje in kakšno je stanje le nekaj let kasneje, nedokončana in pozabljena investicija je to, simbol razgrete in hirajoče, degradirane Juge. Mlada prijatelja v predoru preroško vidita bav-bava, nekaj jima ne pusti notri, usoda hoče, da taisti predor potem nekaj let kasneje odigra glavno vlogo v njunem življenju. Milan in druščina so ujeti notri, odrezani od sveta, brez vode in hrane hirajo iz dneva v dan. Rešiti jih ne more nihče, prepuščeni so na milost in nemilost nasprotnega tabora. Halil in njegova druščina zunaj čakajo in čakajo, da bo nasprotnik pomolil glavo ven in jo takoj zatem tudi izgubil. Igra živcev, igra človeške psihe.

Seveda je vsebina izjemno močna, težko prebavljiva in iz vidika preobilnega gledalca, varno zleknjenega na zofi, enostavno neverjetna. Film sem pred tem že gledal, približno sem vedel kakšna je zgodba, ampak tako kot me je tokrat vse skupaj udarilo po zatilju in zvilo v želodcu, to pa težko ubesedim tukaj. Sama fabula, ta zaplet, vrhunec in razplet, vse skupaj me je tako dregnilo, da se počutim prav sramotno vročično, kajti kdo sem jaz, da si kdaj drznem negodovati in se kujati nad današnjim vsakdanom, ni nam najlepše, ampak še kako srem srečen, da se je tista desetdnevna bitka končala tako kot se je, pa čeprav vem, da se take grozote, kot južneje od nas enostavno nebi zgodile. Tam se je to res kuhalo in kuhalo in ko je bilo vse to skuhano, je pač moralo počiti, tako ali drugače. No, da ne zaidem preveč.

Antologijskih prizorov je malo morje, pokažite mi kader, ki ne gre v zgodovino in večni spomin. Režiser Dragojević zgodbo res lepo in zvito servira, razdrobljeno skakanje po časovni premici doda tisto dodatno in ultimativno začimbo, ki vse skupaj postavi nekaj mest višje. Menim, da to, ko tako skače sem in tja, še bolj zadane gledalca, montaža tu je res vrhunska, vse te sekvence se dobro dopolnjujejo in izmenjujejo, tako je gledalec ves čas na preži in subtilno vse skupaj dojema še veliko bolj živo, kot bi ob linearno tekoči zgodbi. Dragojević je tu res naredil izjemno delo, bolj razmišljam, bolj mi je všeč. Kako dobro vpelje vse like, ko ob njihovi zadnji poti pokaže trenutek pred vojno, potem kako zvito dregne v osrčje problema in ga razstavi, kot eksponat, kot primer pravzaprav. Scenarij je sicer v največji meri delo Vanje Bulića in Dragojevića, je pa svoj piskrček pristavilo še nekaj piscev, med drugim je za dialoge poskrbel tudi Nikola Pejaković, ki sicer nastopi v vlogi Halila. Prav dialogi, tipičen jugo humor, so tisti zadnji kamen v popolnem mozaiku. Odlična igra vseh je le še tisti dodatni svetleči lesk.

Hm. O tem filmu bi lahko pisal in pisal in pisal. Lahko bi izpostavil nešteto različnih sekvenc, lahko bi se poigraval z neskončno simboliko, lahko bi tvezil in filozofiral v vse smeri. Naj poenostavim, Lepa sela lepo gore (1996) je odličen vojni film. Eden boljših. Legenda. Ameri takega filma nimajo. Spet morda zaradi navdušenja malo pretiravam; pa kaj!

Svoje je pred časom povedal tudi filmoljub, vredno branja: http://filmoljub.blogspot.com/2011/01/lepa-sela-lepo-gore-1996.html
Močno priporočam +

  • Share/Bookmark


19 komentarjev ↓

#1   filmoljub dne 29.05.2012 08:00

Hvala za link. :D Iz omenjene debate sem se tudi sam marsičesa naučil (saj ne, da določenih stvari nisem vedel že prej, a so se le še potrdile).

  1. Določenim ljudem napihnjeni ego ali umska inhibicija (ali kakšna drugačna patologija) enostavno preprečuje razumno in normalno komunikacijo, pa še se še tako trudiš — zlepa ali zgrda. Potem je pač bolje komunicirati “sam s seboj”, je vsaj ta debata kolikor toliko inteligentna.

  2. Kakor ugotavlja že stari maček Cosmopapi, je tista vljudna IMHO skromnost res zaman; bolj kot se trudiš z argumenti, večji tepec izpadeš. Vse skupaj je zgolj subjektiven pogled in osebno tega poslej ne bom več tako vztrajno poudarjal, naj velja kot samoumevno. Kogar moti, je to njegov problem.

Lepa sela je seveda absolutno, v vsakršnem smislu in v svetovnem merilu veliko boljši film od Ryana (razen nemara po tehnični/vizualni plati, kjer Špilbergu res ni mogoče česa očitati, a je seveda imel za to na voljo neprimerno več sredstev — to ga še ne naredi za posebej briljantnega in vizionarskega režiserja). Takrat se je še hodilo v kino in spomnim se, da sem si Lepa sela ogledal dvakrat zaporedoma, čez kakšen teden pa še tretjič (podobno je bilo pri meni s Platoonom, ki me je na enak način šokiral). Edina stvar, ki bi naredila film še boljši, bi bil objektiven prikaz bošnjaške strani med vojnimi spopadi. Vse lepo in prav, film je pač srbski in prikazuje njihovo plat zgodbe; ampak s tisto ironično črnohumorno noto v bistvu nehote vsiljuje simpatizerstvo do Srbov, kakor da bi bili v enakem smislu kot nasprotna stran tudi sami žrtev vojne. Če sploh kdo, so bili seveda žrtev tiste absurdne vojne Bošnjaki in to se jim žal še dandanes pozna (v veliko večji meri kot katerikoli drugi strani, vpleteni v vojno).

#2   filmoljub dne 29.05.2012 08:13

p.s.

http://www.youtube.com/watch?v=TpMAfJv7J2Y

http://www.youtube.com/watch?v=ZGipPJKMEeU

Tisti prizor, kjer igra prvi komad (Igra rokenrol cela Jugoslavija) je pa eden najbolj antologijskih prizorov v zgodovini (svetovne) kinematografije.

#3   ax dne 29.05.2012 10:48

‘…film je pač srbski in prikazuje njihovo plat zgodbe; ampak s tisto ironično črnohumorno noto v bistvu nehote vsiljuje simpatizerstvo do Srbov, kakor da bi bili v enakem smislu kot nasprotna stran tudi sami žrtev vojne.’ A film Rane ni dovolj pričujoč dokaz, da so Srbi veliko pretrpeli v 90-ih? Lepo te prosim. Film (Lepa sela…) prikazuje gola dejstva. Ne želi se postaviti na nobeno stran. V vojni so vsi enako zgubili. Ne glede na število žrtev. Gre za zelo dober in žalosten film. Film prikaže, da je vse južno od Karavank le ena velika kolonija v rokah zahoda. Po 2.sv. vojni so nam nastavili Tita. Potem se je projekt Tito sesul v najbolj grozoviti in nepredstavljivi obliki. Od konca vojne v bivši Jugi vsi bolj ali manj stradamo na račun tranzicijskih let. To seveda najbolj občutijo južno od slov. meje, kjer se je ta kraja (=divja privatizacija) najbolj razvila. Žalost je cela Juga in mi z njo. Vendar sem prepričan, da bodo enkrat tudi velumi iz EU, USA plačali za napake, ki so jih naredili v podružnici Jugoslavija. V lajfu je vse ravnovesje.

#4   cosmopapi dne 29.05.2012 14:39

Bomo tu kar nadaljevali, ha? Še dodajam na Filmoljubov komentar

1.a. – prišli smo do zaključka, da se nekateri naučijo o grozotah, posledicah in nesmislu vojn le tako, če merijo čas, kako dolgo se kdo strelja (najverjetneje od 50-60% dolžine filma) na platnu. Kar pomeni, da žalostno realnost in resnico o Vietnamu izveste le, če si pogledate Missing in Action in Rambo 2 (to so namreč pravi “vojni” filmi), ne pa Born on the 4th of July, kjer je “akcije” le borih 10 minut.

2.a. Če pišeš resno in te ljudje obiskujejo, te obiskujejo iz nekega razloga. Takrat jih tudi več ne zanima »tvoje« mnenje, kajti tvoje mnenje je za njih postalo že splošno mnenje. Če pa večinoma objav pišeš v sproščenem rumenem tonu, pa je potem težko prešaltati na drugo stran in pričakovati od nekoga, da te bo potem jemal resno. Takrat pa naj velja subjektivnost, predvsem pa skromnost.

#5   Rok17 dne 29.05.2012 16:45

Ko sem si Lepa sela lepo gore ogledal prvič, sem si jih moral v roku nekaj minut takoj še enkrat. V roku nekaj mesecev pa še nekajkrat. Ni besed, ki bi lahko opisale ta neverjeten film. Uvrščam ga med svojih 5 najljubših, kar je še posebno neverjeten dosežek, saj je edini izmed teh filmov, ki ne zajema moje življenjske filozofije.

Kdaj lahko pričakujemo še Parado? :)

#6   Sadako dne 30.05.2012 12:40

Dotični za moje pojme kar se tiče filmske zgodbe z lahkoto poseka Saving Private Ryan, kar je zaradi obravnavane tematike sicer povsem logično, pa vendar.

Je pa mene močno pretresel že ob prvem ogledu. Veliko sekvenc je takih pri katerih mi gredo kocine pokonci znova in znova, slednja pa mi bo za vedno ostala v spominu (eden najmočnejših filmskih koncev): http://www.youtube.com/watch?v=hdZFp0lnewg

#7   filmoljub dne 30.05.2012 17:06

A film Rane ni dovolj pričujoč dokaz, da so Srbi veliko pretrpeli v 90-ih?
Seveda ne, Rane niso dokaz ničesar. Film je izmišljena zgodba, jaz pa govorim o resničnem kontekstu vojnega spopada.
Film (Lepa sela…) prikazuje gola dejstva. Ne želi se postaviti na nobeno stran.
A res? Zakaj pa potem ne kaže tudi bošnjaške strani oz. tistih, ki so obkolili v predoru ujete Srbe? In tistih, ki so ubili Milanu mater?
V vojni so vsi enako zgubili. Ne glede na število žrtev.
A res? Torej so npr. v Beogradu živeči Srbi enake žrtve vojne kot Bošnjaki, ki so jim domove zažigale (njihove družine pa pobile) srbske paravojaške enote (v filmu Milan in njegova kompanija)?
Gre za zelo dober in žalosten film. Od konca vojne v bivši Jugi vsi bolj ali manj stradamo na račun tranzicijskih let.
Razumem, kaj hočeš povedat, in se strinjam. Vojna ni prinesla nikomur nič dobrega, tudi Srbom ne.

#8   ax dne 30.05.2012 18:40

@filmoljub: .

Imam eno noro teorijo glede teh naših prostorov bivše Juge…Juga me spominja na vrt, zahodni človek je tisti, ki pride in pobere obetavne rastline v razvoju in pusti razvijati se slabim. Torej, navaden kolonializem.

V prevodu: Pobere najboljše znanstvenike, umetnike,…etc. in seveda pusti kriminalce. Tako imaš zelo slabo izobražene lljudi, ki se med seboj kregajo in še kaj več. Ko se pojavi v tem ‘umazanem’ prostoru nek biser (npr. obetaven fizik), pride glavni upravljalec kolonije in pobere biser. Tako se prepreči pozitiven razvoj kolonije in naprej se fura ‘kaos’. Upravljalec kolonije ima svoje podrejene. To so lakaji zahodnega sveta…imenovani politiki. Nekoč je bil to le eden (Tito). Potem je ‘firma’ šla v stečaj. Žal vrli zahodnjaki niso računali, da bo šlo to na tako krvav način. In so postavili nove direktorje na manjših firmah imenovanih: Slovenija, Hrvaška, BiH, Srbija, Makdeonija, Črna Gora in Kosovo. Tako se svet vrti. Komiki iz Top liste nadrealista so že vedeli: http://www.youtube.com/watch?v=A7b3JCMrI_U

Aja…bistvo lakaja Tita je razloženo v tem delu filma: http://www.youtube.com/watch?v=gMBKgN-p68M

Pa še tisti tunel. Začetek in konec filma. Ko se ob otvoritvi tunela, nek predstavnik komunistov, občine poreže v prst in priteče kri. Nor simbolizem. Zlovešče do konca. Tunel je najmočnejši simbol filma. Tunel simbolizira ta kolonializem, ta kaos, ki ga zahodni svet vzdržuje na prostorih bivše Juge že dolga leta. Sistem je tako ufuran, da so tla lačna po krvi…dejansko ni konca..kot neko starodavno prekletstvo…spirala krvi…vse od Vardara pa do Triglava…Balkan…ballo je ples v italijanskem jeziku…cane je pes…Ballo(dei)cani …ples psov…ples psov lačnih krvi?

#9   Rok17 dne 31.05.2012 12:40

Balkan izvira iz turščine in pomeni pogorje. Podobnost z ballo dei cani je zgolj naključna… Sicer si pa po mojem mnenju hudo zgrešil s simboliko. Ja, tunel simbolizira nekaj v ozadju, nekaj skritega, nevarnega… Ampak ne zunanjega, temveč notranjega. Kar je že fizično precej bolj skladno s tunelom. Niti ena stvar v filmu ne prikazuje kolonializma, niti ne namiguje nanj. In tudi porezan prst nima ničesar s kolonializmom…

Vedno in povsod, ko se govori o Jugi, njenih težavah in njenem koncu, se najde nekdo s svojim anti-zahodnimi teorijami…

#10   filmoljub dne 31.05.2012 22:36

p.s. Ta prizor sam je boljši od celotnega Ryana:

http://www.youtube.com/watch?v=csS7jh3xoXg

#11 IZTOK GARTNER  IZTOK GARTNER dne 31.05.2012 23:51

Pauc, vidim da velikokrat uporabljaš izraz, da je nek film metafilm. Si prepričan, da veš kaj je to sploh metafilm?

#12   filmoljub dne 1.06.2012 05:41

Vidim, da nekdo, ki kljub prijaznim prošnjam še zdaj ni pojasnil lastne trditve, da filma Apokalipsa in Lovec na jelene “ne pašeta skupaj” (ali skupaj z Ryanom ali kakorkoli že), zdaj nekoga drugega uči o precej bolj zahtevnih stvareh. Wow. Zdaj lahko mirno umrem.

#13   filmoljub dne 1.06.2012 05:45

p.s. http://en.wikipedia.org/wiki/Meta-reference#Film

#14 IZTOK GARTNER  IZTOK GARTNER dne 1.06.2012 14:19

Saj ravno to, kar si zalimal dokazuje, da Pauc nima ravno pojma kaj je metafilm, ko ga tako velikokrat uporabi. Zame je metafilm tole: http://en.wikipedia.org/wiki/Metafilm

#15 IZTOK GARTNER  IZTOK GARTNER dne 1.06.2012 14:24

Glede tvoje prošnje ostajam hladen, ker še vedno ne morem verjeti, da si resen in da ti razlika med Ryanom na eni in Lovcem in Apokalipso na drugi strani ni jasna. Fak no.

#16   kadaver dne 1.06.2012 15:44

Očitno se je nekdo nagledal Puja za ta teden, se pozabaval z miniaturnim pol-psom, še 2345ič zajokal ob izgubi MJ-ja in je spet začel strašiti po drugih blogih :D

No, tvoj kolega in idol izraz “metafilm” uporablja še raje:

http://www.mladina.si/iskanje/?q=metafilm

#17   Rok17 dne 1.06.2012 16:37

Iztok, mogoče če razumeš kaj je metafilm in ne samo znaš na pamet našteti najbolj tipične primere, lahko izraz uporabiš tudi v ne-tako-zelo tipičnem kontekstu, pa je še vedno lahko pravilno uporabljen.

V debati o Ryanu si pa pustil ogromno stvari neodgovorjenih, ampak verjetno je tako tudi bolje, saj itak nisi sposoben dojeti ničesar in ne bi prišli nikamor.

#18   filmoljub dne 1.06.2012 19:47
Saj ravno to, kar si zalimal dokazuje, da Pauc nima ravno pojma kaj je metafilm, ko ga tako velikokrat uporabi.

Fak no.™ Nekdo ima resne težave s kronično disleksijo in z Dunning–Kruger patologijo, potem pa si še upa napisati tako neumnost — ne da bi mu bilo jasno, kako strahovit idiot izpade z vsakim stavkom. In še kar vzraja pri psihološkem zrcaljenju in transferju lastne nedoraslosti na druge, kot da bi bili vsi (tako kot on sam) 4-letni mongoloidi. Prdenje v veter in retardiran pljunek v morje in peterpanovski sindrom infantilnega uma, vaški posebnež z zvezdniškim kompleksom. Res me zanima, kako skrbi za psa. Ga primerno hrani, ga kaj pelje na sprehod pa to, ali ga zgolj fotografira za na blog?

#19   filmoljub dne 4.06.2012 18:08

p.s. Pa saj ne morem verjeti. Kaj mislite — ali hoče neki zgornji recenzist™ povedati, da Apokalipsa in Lovec na jelene prikazujeta vojno v Vietnamu in da zato “ne pašeta” skupaj z Ryanom, ki pač prikazuje II. sv. vojno? Je možno, da je nekdo tako strahovito retardiran in da razmišlja tako skrajno plitvo?

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !