Saving Private Ryan (1998)

Oni dan sem se spet ujel v tistem prav posebnem, rahlo nostalgičnem trenutku, ko se mi je zahotelo videti en res ultra hud filmski spektakel, ki bi me dobesedno dvignil na noge. Po krajšem brskanju sem naletel na Spielbergov vojni ep Saving Private Ryan (1998) in ker je od zadnjega ogleda preteklo že res kar nekaj vode, pa tudi zato, ker o njem na tem mestu še nisem pisal, sem odločil, da je dejansko čas, da ta večer spet odidem na reševalno misijo in ponovno podoživim enega izmed najboljših vojnih filmov vseh časov. Tu dileme pravzaprav ni, omenjeni film zagotovo spada med pet najboljših vojnih filmov vseh časov, sam pa ga z dobršno mero subjektivnosti upam postaviti kar na sam vrh, dočim pa velja omeniti tudi Malickovo mojstrovino The Thin Red Line (1998), ki je, zanimivo, premiero doživela istega leta kot naslovni film. Dejansko pa gre tu za pravi spomenik 90ih let, saj omenjeni film prav na vseh ravneh velja za presežek in je malodane postavil temelje, ki ga bodo v filmski zgodovini še dolgo držali v vrhu, ne le v žanru vojnega filma, pač pa tudi širše. Je pa skoraj neverjetno, da je od premiere minilo že celih 14 let, kako ta čas res beži. Zakaj pravim neverjetno? No, premiere in prvega ogleda se še zelo dobro spominjam, tedaj smo mlečni najstniki kajpak ploskali in vriskali predvsem zaradi neizmerne avtentičnosti vojnih bojev, vsak naslednji ogled pa me je potem, kot se za starejšega in preudarnejšega gledalca tudi spodobi, bolj prepričal tudi z močno zgodbo, ostro alegorijo, pronicljivo simboliko in zgodovinsko pomembnostjo. Saving Private Ryan (1998) je v prvi vrsti vojni film, a velja poudariti, da tekom skoraj treh ur dobro zaokroži tudi v druge žanre in iz njih izlušči tisto najboljše, tako, da imamo pred seboj en tak čudovit in napet mozaik vsega, kar je dobrega v sedmi umetnosti.

Zgodba okoli scenarija je približno taka. Scenarist Robert Rodat naj bi na spomeniku v počastitev žrtvam ameriške državljanske vojne v New Hampshiru opazil, da je med padlimi vojaki kar osem bratov. Ta grozljiva družinska tragedija ga je tako močno zaznamovala, da naj bi že pri samem spomeniku dejal, da je to zgodbo preprosto potrebno prenesti na filmski trak. Namesto ameriške državljanske vojne je Rodat izbral II. svetovno vojno in znamenito izkrcanje v Normandiji. Potem, ko je scenarij nastajal nekaj let, ga je moral Rodat pred končno potrditvijo s strani producentov kar enajstkrat popraviti in spremeniti. A ko je končna verzija scenarija nato le prišla v roke oskarjevcu Tomu Hanksu, naj bi se ta nad njim močno navdušil in takoj klical Stevena Spielberga, ki mu naj bi bilo zabičano, da se mora režije lotiti le in samo on, čimprej tem bolje. Spielberg, ki je II. svetovno vojno pred tem že nekajkrat vzel v obet, je takisto zavriskal od veselja ob močnem scenariju, dodal nekaj svojih pogledov ter se junija 1997 lotil dolgotrajnega in mučnega snemanja. Ostalo je zgodovina.

Zdaj niti nočem preveč pogrevati same vsebine. Vsakdo, ki ga vsaj malo zanimajo filmi vsebino še kako dobro pozna. Ameriške čete se v zadnjem stadiju II. svetovne vojne izkrcajo na plažah Normandije in krenejo v odločilne spopade z nemškimi sovragi. Tudi enota kapitana Millerja je na tej misiji in ko uspešno osvojijo okupirano plažo, kapitan Miller od samega vrha dobi novo, sila pomembno nalogo. Izza sovražnikovega primeža mora rešiti vojaka Ryana in ga živega in zdravega napotiti domov. Dva Ryanova brata sta že umrla v grozoviti vojni in da ne bi bila potrtost matere premočna, se vrh ameriške vojske v duhu Abrahama Lincolna odloči, da gre tretji izmed bratov Ryan lahko domov in tako žalujoči materi vsaj malo zakrpa počeno srce. Vse lepo in prav, ampak kje je vojak Ryan in kakšna je prava cena njegovega reševanja? Miller skupaj zbere nekaj podanikov, ki mu bodo sledili v tej misiji v neznano in tako se prične reševanje vojaka Ryana, za vsako ceno pravzaprav.

Drži, scenarij je močan in nosi tudi precej konkretnega materiala, ki zvito vrta v človeško moralo in etiko, takisto tudi sproža ta in ona vprašanja o vojni, boju, pripadnosti, poslušnosti in še bi lahko našteval. Dejanja teh vojakov, ki gredo v neznano samo zato, da bodo rešili in domov spravili enega samega vojaka, so vredna marsikatere analize in debate. Tu ne gre le za noro in toliko bolj junaško dejanje, tu gre za moč karakterja, moč patriotizma, moč volje in odločnosti. Vojaki, čeprav nekateri dvomijo in bentijo čez situacijo, so pripravljeni na vse, verjetno jih še najmanj skrbi smrt. Enostavno vedo, da morajo biti za boljši jutri sedaj tu, odločeni, da zmagajo, da zlomijo nasprotnika. Ta želja, volja, neomajanost me je v vojni tematiki vedno privabljala in to se mi zdi, da ima naslovni film še posebej dobro izpostavljeno. Čeprav nekateri scenariju ne pripisujejo preveč visoke vrednosti in trdijo, da naslovni film dviga predvsem vizualni in akcijski del, sam temu ne prikimavam. Scenarij je močan in dobro spisan, sicer drži, da je mestoma preveč razvlečen in tudi preveč patriotsko – sladkoben, ampak vseeno nosi vodo in daje celotni vojaški podobi pravi ton in barvo. Dramaturško dobro stoji, zgodba dobro teče od uvoda do zaključka in zame osebno fantastično zaokroži v res blesteči vizualni del.

Da, vizualni in tehnični vidik filma je na najvišji možni ravni. Spielberg je tu res naredil veliko delo in številni tehnični oskarji so romali v prave roke. Režija je enostavno fantastična in vredna vsakoletnega čaščenja. Akcijski prizori so posneti vrhunsko in na vso moč avtentično, tu ni debate. Začetno izkrcanje je po mojem skromnem mnenju nekaj najboljšega kar je v zadnjih 20 in več letih lahko ponudil film kot tak. Kako tam kamera izvrstno sledi boju, sledi vojakom, se umika strelom, šteje umrle, huh kaos Normandije je odlično zajet in gledalcu položen v naročje. Tudi ostale bojne sekvence so izjemne, tu mislim seveda potem še na znameniti zaključek, ki podobno kot uvod zleze pod kožo in ga gledalec težko pozabi. Enostavno perfektno. Pomembno vlogo tu odigra zvok, ki je noro dober, pa seveda tudi montaža, ki kadre hitro reže in jih gledalcu servira s tako vnemo, da ima komaj čas za mežikanje. Fotografija, ki je delo znanega Spielbergovega sodelavca in kamerada Janusza Kaminskega, je enostavno rečeno sijajna in nepozabna. Kaminski sijajno zajame čas in situacijo, pozoren je na mnoge detajle in ustvari pravi svet II. svetovne vojne, ki gledalca prime v grenak in strahoten primež. Vse to pod glasbenimi takti znanega Johna Williamsa. Seveda so svoje dodali tudi izjemni igralski performensi, kjer v prvi vrsti (ne)pričakovano blesti predvsem Tom Hanks, ki je nadvse prepričljiv, čeprav bi težko rekli, da je to njegova tipična vloga. Veliko doda tudi Tom Sizemore, seveda pa ne smem mimo tedaj še mladih in manj uveljavljenih igralcev, kot so Vin Diesel, Giovanni Ribisi, Mat Damon, Barry Pepper, Edvard Burns, Jeremy Davies itd., seveda pa svoj lonček pristavita tudi bolj izkušena Paul Giamatti in heh, Ted Danson.

Saving Private Ryan (1998) je velik film. Vsak ogled je zgodba zase, sam sem ga verjetno videl že več kot petkrat in prav vedno mi vzame sapo. Enostavno ne morem verjeti, da je za leto 1998 oskar za najboljši film padel v roke filmu Shakespare in Love; to je pa res ena izmed večjih zmot akademije v zadnjih 20, 30 letih, mar ni res? Okoli naslovnega filma kroži veliko zgodb, na vseh mogočih lestvicah je označen kot eden izmed največjih filmov vseh časov. Uvodna bitka, ki nas dobrih 30 minut drži brez zraka prikovane na sedežni, je na mnogih lestvicah označena kot najboljša bitka vseh časov, bi se verjetno lahko povsem strinjal. Celoten film deluje kot izjemna izkušnja, ne le filmska, pač pa tudi širše, dejansko človek ob gledanju dotičnega filma uživa, a obenem čuti vso bedo in bolečino vojne. Zaključek je naravnost grenak in boleč, a silovit in nepozaben. Super film, za katerega vseh občutkov ne znam prenesti na “papir”.

Močno priporočam +

  • Share/Bookmark


55 komentarjev ↓

#1 IZTOK GARTNER  IZTOK GARTNER dne 24.05.2012 01:48

Mojstrovina prve klase, kjer me je skoraj zadela kap, ko sem videl, da je oskarja dobil Shakespeare. Hvala bogu, da je slavil vsaj Spielberg, jebemti. Je pa ironično, da je Malick po sto letih posnel nov film, Spielberg pa mu je ravno istega z Ryanom ukradel ves limelight.

#2   filmoljub dne 24.05.2012 05:48

http://filmoljub.blogspot.com/2009/04/saving-private-ryan-1998.html

http://filmoljub.blogspot.com/2009/12/thin-red-line-1998.html

Osebno mi Ryan ne dosega niti Platoona niti Lepa sela lepo gore, da o Malicku ne govorimo. (+ Apokalipsa, Lovec na jelene, Full Metal Jacket, Das Boot, ИДИ И СМОТРИ, Cross of Iron, Schindler, Pianist, Joyeux Noel itd.) V bistvu ga sam ne uvrščam niti med 10 najboljših vojnih filmov.

#3   filmoljub dne 24.05.2012 08:04

p.s. Ne oporekam nikogaršnjemu mnenju, samo izražam svojega. Še nekaj filmov, ki so mi osebno veliko bolj pri srcu od Ryana:

The Longest Day, Patton, All Quiet on the Western Front, Paths of Glory, La Grande Illusion, MASH, The Great Escape, Bridge on River Kwai, Dirty Dozen, Taegukgi hwinalrimyeo, La vita e bella, … Tudi če izključim vse, ki ne prikazujejo nujno bojevanja na fronti (ampak se samo dogajajo v času I. ali II. sv. vojne), se Ryan ne uvrsti posebej visoko. Spielberg mi enostavno ni dovolj zrel za vojne filme, naj raje snema svoje peterpanovske oslarije.

#4   snap dne 24.05.2012 12:21

Hja no filmoljub. vsi naslovi so ok bi pa vseeno dejal, da ryanu ne sezejo do kolen. ryan je zgodovinski na vec ravneh.

#5 paucstadt  paucstadt dne 24.05.2012 12:30

Meni osebno je Ryan v vrhu. Ajd, da je najboljši sem morda pretiraval, morda pa tudi ne. Je še nekaj vojnih filmov, močan žanr, zelo močan, ki so zraven, ampak Ryan me predvsem z odlično kamero morda kar res najmočneje prepriča.

Apokalipso sam sprejemam čisto drugače, niti ne toliko kot vojni film, če veš kaj mislim. Podobno tudi Lovca, Mash in druge. Se mi pa zdi vsaj od Kubricka precej močnejši no, kaj vem.

#6   filmoljub dne 24.05.2012 12:35

Tehnično in vizualno je Ryan odličen (izkrcanje v Normandiji zares spektakularno), igra solidna (Hanks sijajen, ostali tako tako), širše sporočilno in zgodovinsko pa se mi zdi precej naiven.

#7 IZTOK GARTNER  IZTOK GARTNER dne 24.05.2012 13:57

Ej, Filmoljub, tebi totalno seka že četrtič glede dajanja filmov v isti koš.

Ryan in Mash ter La vita e bella v isti špuri? Še Apokalipsa in Lovec ne pašeta v isti koš kot je rekel Pauc, kaj šele Mash in La vita e bella. Fak no.

Pa saj ni čudno, da ti nekateri filmi znotraj žanra ne pomenijo presežka, če imaš v glavi totalno napačno konkurenco vedno znova in znova. Joj pre joj.

#8   filmoljub dne 24.05.2012 14:28

Pa ti si res neverjeten. Stokrat ti razložim in pokažem in DOKAŽEM, ti pa še vedno lajnaš svojo “špuro”. V čem je fora? Misliš, da me lahko s štosi retardiranih 4-letnikov sprovociraš, ali se dejansko imaš za neko višjo referenco od IMDBja in Vikipedije, ali pa se samo “malo zajebavaš” (in še vedno misliš, da si zabaven)? Si spet spregledal stavek “Tudi če izključim vse, ki ne prikazujejo nujno bojevanja na fronti (ampak se samo dogajajo v času I. ali II. sv. vojne” oz. disleksija te še vedno muči, kaj?

#9   filmoljub dne 24.05.2012 14:31

p.s. Apokalipsa in Lovec na jelene (oba prikazujeta absurd vietnamske vojne in razpad ameriških vrednot) da “ne pašeta skupaj”? Evo, tole pa PROSIM RAZLOŽI, sicer boš zagotovo odslej veljal za retardiranca, ki dejansko ne ve, kaj sploh govori.

#10 IZTOK GARTNER  IZTOK GARTNER dne 24.05.2012 14:40

Filmoglup, ne pašeta v isti koš z Ryanom ne med sabo. Toliko o disleksiji :)

Pa spet se vlečeš ven kot butec. Zajebal si, kot vedno ko pride do žanrov :)

Over na out.

#11   filmoljub dne 24.05.2012 16:17

Še enkrat: zakaj ne pašeta? Pojasni, prosim.

Vsi blogerji znamo svoje trditve utemeljiti: tako-in-tako menim, ker je to-in-to. Vsi, ampak VSI – razen Iztoka Gartnerja, ki misli, da je nekaj dejstvo samo zato, ker on tako meni, in odgovarja v smislu ZATO PAČ KER JE TAKO.

Še zadnjič: zakaj omenjena filma ne sodita v isti koš? Resno mislim, sicer sva midva končala s komunikacijo, ker ti dejansko nimaš pojma o filmih in dobesedno pišeš same neumnosti.

#12 IZTOK GARTNER  IZTOK GARTNER dne 24.05.2012 16:26

Ti je že Pauc dovolj jasno povedal: “Apokalipso sam sprejemam čisto drugače, niti ne toliko kot vojni film, če veš kaj mislim. Podobno tudi Lovca, Mash in druge.”

#13   filmoljub dne 24.05.2012 16:31

A si ti res hecaš? To je zate “argument”?

#14   filmoljub dne 24.05.2012 16:32

Pa te tako vprašam: zakaj Apokalipsa in Lovec na jelene ne pašeta z Ryanom?

#15 IZTOK GARTNER  IZTOK GARTNER dne 24.05.2012 16:35

Vprašaj Pauca, ki se strinja z mano, njemu se tebi ljubi razlagati kot da si star pet let. Meni se ne, saj te imam za odraslega možakarja, ki mu v danem primeru mora biti dovolj le stavek, da pač ne paše, ker je vsakemu jasno, da ne paše.

#16 IZTOK GARTNER  IZTOK GARTNER dne 24.05.2012 16:35

Sicer pa, a nisi rekel, da sem samo jaz edini, ki nima argumentov? A jih zdaj po novem tudi Pauc nima ali kaj :)

Daj, dosti je, Ryan je preveč kul, da bi si zaslužil tole smetnjo.

#17   filmoljub dne 24.05.2012 16:41

-FACEPALM-

Namesto odgovora, ki ga očitno ne veš (in torej dejansko ne veš, kaj sploh pišeš), zdaj na svojem blogu razpredaš (kot ponavadi z lažmi), kakšen tepec sem jaz.

Nimam težav s kritiko in zajebavanjem in celo žaljenjem, imam pa težave, če mi po trikratni prošnji še vedno ne znaš odgovoriti na jasno zastavljeno filmsko vprašanje.

Do zdaj sem bil večinoma zgolj ciničen in sarkastičen, odslej pa sem čisto zares prepričan, da ti o filmih pač ne veš ničesar, in da pišeš “recenzije” samo zato, da pač z nekimi neumnostmi polniš blog in si tako nabijaš blogerski staž. Vaya con dios, Farty.

#18   tetro dne 24.05.2012 17:22

Res se nimam navade (niti želje) vtikati v take prepirčke, ampak WTF? Iztok, a lahko ti enkrat normalno odgovoriš, če te človek nekaj vpraša, ne pa da kar gobezdaš v prazno in trmasto sikaš nazaj? Ker res izpadeš neumno, kot otrok si.

No, pa da ne bomo samo smetili po blogu: meni se je Vojak Ryan zdel zelo gledjiv in predvsem vizualno (pa tudi emocionalno) presunljiv, dobro zrežiran, posnet ter odigran film. Je pa mogoče malce preveč ‘fizičen’ in ‘površinski’ v tem smislu, da ne poseže globlje od prikaza tragičnosti in nesmiselnosti vojne (ki je itak že tako ali tako nekako samoumevna), za razliko od že omenjene Apokalipse, Jelenov ter nekaterih drugih, ki poleg akcijskega dogajanja in raznih vojnih misij uspejo stopiti še korak globlje. I hope this makes sense…

LP :)

#19 paucstadt  paucstadt dne 24.05.2012 18:37

No, takole je. Moje mnenje in samo to. Seveda sta Apokalipsa in Lovec na jelene vojna filma. Ampak jaz menim, da gre Apokalipsa bolj v iskanje “teme”, torej vrtanja v protagonista, spopad z lastnimi demoni, spopad z norostjo in grozo vojne, bolj se osredotoča na posledice, ki jih pusti vojna. Bolj na rezultat vojne. Bolj vojni film na bistvu posameznika, ne toliko na bistvu nacij ali v okviru svetovne bitke. Takisto tudi Lovec, ki je zame prej izjemna drama o likih, ki jih je zaznamovala vojna. Ryana jaz veliko bolj sprejemam kot tisti čisti vojni ep, ki na same like, njihovo karakterizacijo ne da toliko, pač pa je glavno vodilo misija.

Razumem filmoljuba in tudi cenim njegovo mnenje tu, tudi razumem primerjave z omenjenimi filmi. A če karseda ozko pogledam, potem jaz Apokalipse in Ryana v isti koš vsaj tu ne želim metati. Če gledam širše, pa jasno.

@iztok: Res pa ne želim biti vmešan v te boje in primerjave, natolcevanja in še bi lahko našteval. Svoje skušam, včasih uspe bolj, včasih manj, povedati s spisom o filmu.

#20   filmoljub dne 24.05.2012 18:51

Ne dvomim, da znaš Pauc dobro utemeljiti svoje mnenje (pri čemer sploh ni pomembno, koliko/ali se jaz z njim strinjam), le neki zgornji recenzist očitno celo lastnih načel in stališč ne zna pojasniti. No ja, nič novega.

Vsi, ki sem jih naštel, so zagotovo vojni filmi, o tem ni nobenega dvoma. (Le nekdo se s tem ne strinja, ker meni, da je sam večja avtoriteta od uradnih žanrskih oznak na IMDBju.) In seveda mi je jasno, da tudi vseh vojnih filmov ne gre metati skupaj. (Čeprav od nekoga te argumentacije nisem uspel izvrtati, pa če ubijem.) Jaz bi najpomembnejšo razliko med Apokalipso oz. Lovcem ter Ryanom strnil v tole (moje mnenje): prva dva sta kotroverzna kritika ameriškega vojaškega posega v Vietnamu (ki ima za posledico rušenje vrednot), Ryan pa je navadno domoljubno poveličevanje dvomljivih ameriških vrednot (Lincolnov govor), zapakirano v zares spektakularen vojni ep. So se Hanks in njegovi borili za svobodo ali izpod okupatorja ali vsaj v imenu kakšne ideologije? Ne. Na tujih tleh so se borili zgolj zaradi političnih apetitov ameriškega imperializma.

#21   filmoljub dne 24.05.2012 18:57

p.s. Kar bi bilo seveda razumljivo v primeru, da bi Spielberg kritično poudaril ta vidik (saj so imele tudi ostale vojne in Vietnam zgolj imperialistično politično ozadje), vendar ga ni. Namesto tega nam kaže ameriško zastavo in požrtvovalnost ameriškega učitelja (kako arhetipsko!), češ, glejte, za kaj so Američani umirali, in cenite, kar imate danes. Dvolično in hinavsko, podprto s sprenevedavim hollywodskim židovskim lobiranjem, da bolj ne bi moglo biti.

#22   cosmopapi dne 24.05.2012 19:40

Napaka Paucstadt! To ni tvoje mnenje (uf, včasih me vaša “IMHO” skromnost tako razjezi:)”, kot praviš o Apokalipsi in Lovcu, to je namreč splošno znano dejstvo, ki ga vsak filmofil mora obvladati in razumeti in če kdo tega res ne razume, potem se o filmu nima kaj meniti. Vsi, ki se ukvarjamo (oz. smo se) z filmskim pisanjem in filozofiranjem o filmu ne rabimo povdarjati osebnih mnenj, ampak odločno predstavljati razumevanje filma in učiti tiste, ki ob filmu ne preživijo ure in ure oz. vzamejo to sedmo umetnost le kot “krneki”. Kar se tiče mojih naj vojnih filmov, je lestvica čisto pričakovana (ni po vrstnem redu):

  • Untergang
  • Letters from Iwo Jima
  • Apokalipsa zdaj -Lovec na jelene
  • Vojak Ryan
  • Šindlerjev seznam
  • Pianist
  • Paths of Glory
  • Das Boot …

Različni filmi, ki jim je skupen en velik dejavnik – VOJNA! Zato bi lahko zraven postavil še Casablanco ali Vito bello, nima veze, vsi so vojni filmi le drugačnih pod-žanrov, ki se vlečejo od holokavsta, POW, vohunskih (če štejem le WW2) … pa vse do čistih “vzhodna fronta” akcij. To tako pač je in pika. Debata ni več potrebna.

#23 IZTOK GARTNER  IZTOK GARTNER dne 24.05.2012 20:22

Filmoljub, pa kdo si ti, da sem ti dolžan karkoli razlagati, jebemti no. In zadnji si, ki mi lahko očita, da nisem razložil nečesa kar si me vprašal. Saj to ja vedno počneš ti, ko na moj argument napadaš z osebnimi žaljivkami kot stara plošča. Ne ga srat no pizda.

Pauc, tudi jaz sem imel v glavi konkretne in čiste vojne epe, ko sem bral kaj ti pomeni Ryan, zato mi ni na kraj pameti prišlo, da bi zraven dajal filme, ki jih zdaj našteva tudi kolega Cosmo. V isti koš dati Pianista in Ryana, ker tak pač pravi IMDB, je pa skrajno trapasto. Še Apokalipsa ne gre, kaj šele Pianist in Propad. Tu ne gre posploševati na pamet.

#24   Jan dne 24.05.2012 21:22

haha fak no, kreganje med Gartnerjem in Filmoljubom je zame razlog, zakaj spremljam te filmske bloge

#25   cosmopapi dne 24.05.2012 22:18

Iztok, zdaj pa vem, da ne misliš resno. Ne se hecati iz nekaterih stvari, ker ti bo potem zopet nekdo nekaj očital, kar si nekoč napisal … Težko se sploh zmenimo, če košu nismo dali imena. A ker so to odgovori na Paucov zapis, kjer je zapisal: “… omenjeni film zagotovo spada med pet najboljših vojnih filmov vseh časov …”, je koš jasen – vojni filmi. Verjetno pa je vsem jasno, da so zgodbe iz Pianista, Ryana in Propada nastale iz istih razlogov, da se dogajajo skoraj istega leta, da so v vsem “negativci” isti narod oz. en človek itd. Ali če povem drugače: ko se v teh treh filmih nekdo med sabo postrelja, potem ne pride takoj policija, se ne gre v zapor ali pred sodišče. Zakaj? Jasno, ker je jebena vojna! Ko pa se bomo pogovarjali o najboljšem “amerikanci rešujejo Evropo med 2. s.v.” filmu, pa potem lahko govorimo le o Ryanu, Battleground, Big Red One, The Longest Day …, ampak potem moramo dodati tudi A Midnight Clear, kjer pa streljačina odpade in tako zopet pristanemo na začetku.

#26   Rok17 dne 24.05.2012 23:11

Bravo cosmopapi. Zdaj sta samo 2 možnosti, da Iztokovih komentarjev na ta zapis ne bomo videli več, ali pa se bodo spustili na zelo nizek nivo :D

#27 IZTOK GARTNER  IZTOK GARTNER dne 25.05.2012 00:14

Cosmo, prijatelj, ne strinjam se, saj osebno žanrov na tak pavšalen način nisem nikoli dojemal in vrednotil. Še posebej, če je že v štartu zapisan nek osnoven kontekst, ki ga je neumno raztegovati tako široko kot si ga ti zdajle. Kajti, da v isti žanr vržeš Casablanco in Ryana, je naravnost butasto in se bomo kasneje smejali tebi.

Pauc je jasno nakazal o kakih vojnih filmih govori in to je meni bistvo pri argumentaciji kaj sodi v kontekst Ryana.

In hej, od kdaj isti razlogi določajo žanr. Ne ga srat no. Pa dodaj še Top Secret, ker se pač dogaja med vojno in smo tam kjer ni muh. Pa To Be or Not to Be pa Velikega diktatorja, pa imejmo žurko vojnih filmov in se smejmo tudi ob uvodnem masakru Ryana.

Rok17, Iztok ni nikoli na zelo nizkem nivoju, ko konkretno debatira o filmu z ljudmi, ki niso taki froci kot Filmoglup.

#28 Tomaž Majer  Tomaž Majer dne 25.05.2012 00:23

meni pa je jasno, v čem je problem. “vojni film” je pač povsem tehnični termin, ki pomeni, da je v filmski zgodbi tudi vpeto neko vojno dogajanje. v tem smislu je vojni film tudi hot shots! 2. kakšna pa je recimo vsebinska povezava med hot shots! 2 in apokalipsa zdaj, da bi ju lahko metali v isti koš v tem, torej vsebinskem smislu (čeprav sta tehnično gledano oba vojna filma), pa mi verjetno nihče tu ne bi znal odgovoriti.

tako da iztokova poanta tu drži precej vode. ne moremo dveh filmov primerjati že zato, ker sta oba “vojna filma”, ker to je vsebinsko povsem prazen pojem. pristopi znotraj pojma “vojnega filma” so lahko tako različni in raznovrstni, da je vsako primerjanje povsem nesmiselno oz. tudi krivično. pa tudi nasploh se mi zdi, da je treba filme (pa ne samo filme) ocenjevati z vidika tiste problematike, oziroma tematike, ki si jo je film zadal za izziv, ne pa z vidika nekega drugega filma. če pa že, potem pa mora biti ta drugi film res vsebinsko dovolj primerljiv.

#29   filmoljub dne 25.05.2012 11:32

Tole ni nekakšen užaljen odgovor in še manj scalno tekmovanje v brk nekemu filmskemu recenzistu™, ki je po izmenjavi komentarjev potem na svojem blogu priobčil objektivno hudomušen članek s pronicljivim naslovom Filmoljub je glup (Blogos pa je to izjemno artikulirano blogersko mojstrovino potem izpostavil na prvi strani). Namreč, spregovoril bi o argumentih, s katerimi opisovalec (ali ocenjevalec ali recenzent ali celo filmski kritik) podkrepi svoje mnenje o filmu (ali skladbi ali knjigi ali kakšnem drugem umetniškem delu).

Namreč: tako na svojem profilu kot na začeni strani “moji vtisi” dajem (dovolj jasno?) vedeti, kako je vse, kar spišem, zgolj moje subjektivno mnenje. Taisto večkrat bodisi med vrsticami ali odkrito poudarim tudi med svojimi prispevki; včasih se mi zdi, da celo preveč skromno trobim o tem, kako se nimam za objektivnega pisca ali zveličavno referenco ali kakršnegakoli poznavalca (kakor da bi moral imeti glede tega slabo vest, tudi če bi bilo tako?) in vse kar počnem, je to, da se trudim pisati zanimivo, informativno in zabavno. To je vse.

No, kakorkoli, gremo po vrsti. Takole sem komentiral Paucov prispevek:

Osebno mi Ryan ne dosega niti Platoona niti Lepa sela lepo gore, da o Malicku ne govorimo. (+ Apokalipsa, Lovec na jelene, Full Metal Jacket, Das Boot, Idi i smotri, Cross of Iron, Schindler, Pianist, Joyeux Noel itd.) V bistvu ga sam ne uvrščam niti med 10 najboljših vojnih filmov.

Da ne bi bilo najmanjšega dvoma, kako gre zgolj za moje subjektivne osebne preference, dodam še tole pripombo:

p.s. Ne oporekam nikogaršnjemu mnenju, samo izražam svojega.

Kot zanimivost dodam še nekaj naslovov, še enkrat poudarim, da govorim zgolj o svojih preferencah, in navržem kritično opazko Spielbergovih filmov, s katero spet izražam samo svoje mnenje.

Še nekaj filmov, ki so mi osebno veliko bolj pri srcu od Ryana: The Longest Day, Patton, All Quiet on the Western Front, Paths of Glory, La Grande Illusion, MASH, The Great Escape, Bridge on River Kwai, Dirty Dozen, Taegukgi hwinalrimyeo, La vita e bella, … Tudi če izključim vse, ki ne prikazujejo nujno bojevanja na fronti (ampak se samo dogajajo v času I. ali II. sv. vojne), se Ryan ne uvrsti posebej visoko. Spielberg mi enostavno ni dovolj zrel za vojne filme, naj raje snema svoje peterpanovske oslarije.

Ampak šele potem mi je kapnilo, da nekdo očitno ne ve, kaj pomeni “argument”, saj v svoji logiki in percepciji to besedo preprosto enači z “mnenjem”. Samo malo. “Argument” (torej utemeljitev neke trditve) = “mnenje” (torej subjektivna percepcija nečesa)? Hm.

Filmoljub, ki ga bom od zdaj dalje imenoval kar Filmoglup, je na mnenje, da je Spielbergov vojak Ryan eden najboljših vojnih filmov, kot argument, da temu ni tako, navedel Mash, La Vita e Bella, Apokalipso zdaj in Lovca na jelene, ki so zanj isti žanr kot Ryan, torej argument, zakaj Ryan ni tako zelo dober.

Mogoče pa sem jaz res že tako star, da slabo berem. :lol:

#30   cosmopapi dne 25.05.2012 12:11

Seveda bi Top Secret lahko dodajali v najboljše vojne filme vseh časov, ampak ne moremo, ker film nima popolnoma nobene umetniške vrednosti, razen nostalgije (kar pomeni, da je tudi meni še vedno zelo všeč oz. vsem, ki so stari približno enako kot ti). Saj veš, film je še vedno umetnost (če ga seveda jemlješ kot takšnega) in ne le orodje za zabavanje množice z možgano na off (ali pa jih sploh nimajo). Film (Top Secret) kot takšen, bi danes pogrnil na celi črti. Mogoče ne pri publiki, zagotovo pa pri kritikih ali pri tistih, ki bi ob koncu leta morali podeljevati nagrade. Top Secret lahko kandidira le med naj vojnimi komedijami, o tem pa tukaj ni bilo govora. Lahko pa tudi ti napišeš tvojih naj deset vojnih (samo ww2) filmov, pa bomo videli. Te pa opozarjam, da si si žanrsko črto postavil tako ozkogledno (“v kontekstu Ryana”), da boš lestvico težko sestavil, brez da se bodo filmi pod-žanrsko razlikovali med seboj ali pa bodo na lestvici filmi, ki ne sodijo na nobeno lestvico – razen najslabših seveda.

@Filmoljub (in vsi ostali blogerji) Tako kot praviš, zakaj bi se nekomu moral opravičevati, zato kaj pišeš. Svoje znanje si že dokazal in ga vedno znova kakovostno dokazuješ. Nihče ti more oporekati, dokler sam ne dokaže, da je v filmu oz. do filma naredil več kot ti. Ali če povem drugače: vsak slovenski filmski publicist, režiser, producent … , ki tebe (in ostale) ne pozna, po mojem ni pravi ljubitelj filma oz. le priložnosti ljubitelj, ki v filmu vidi le svojo službo in nič več. Pred njimi pa ti ni potrebno biti skromen.

#31   snap dne 25.05.2012 12:18

Papi said it all. period!

#32   t-h-o-r dne 25.05.2012 12:42

tudi meni ni med top vojaškimi filmi, vizualno je seveda odličen, ampak liki so preveč “simpl”, tudi zgodovinski kontekst je predstavljen precej otročje, da o preveč solzavi backstory ne govorim

fin za ušesa in oči; za možgane pa adekvaten :D

#33 IZTOK GARTNER  IZTOK GARTNER dne 25.05.2012 14:21

Cosmo, še enkrat, vse je odvisno od osnovnega konteksta avtorja zapisa in ta je bil tokrat tipični vojni ep, kar pomeni, da nimajo filmi, ki imajo vojno le za kuliso oz. tajming, kaj iskati zraven. Kaj tu še vedno ni jasno, res nimam pojma. Kot da bi debata tekla o zadnje čase zelo popularnih dramah, ki jim scifi služi le za dodatek (Melanholija, Another Earth…), pa bi nekdo prijavil, da je veliko boljši scifi Star Wars. Ja, fak no, dajmo se zresnit in upoštevat osnovni kontekst zapisa in žanre vendarle ne postavljaz tako otročje ohlapno samo zato, da lahko nabijemo tisoč film za argument.

#34 IZTOK GARTNER  IZTOK GARTNER dne 25.05.2012 14:32

Filmoljub, od kdaj so naši argumenti kaj drugega kot v kao strokoven ovoj zapakirana otročja subjektivna mnenja? Daj no, ne prodajaj bučk. In evo, že spet totalna bedarija, ko zapišeš, da ti Ryan ne dosega Pianista. Zakaj primerjaš dva tako različna filma, v čem je fora. Kot da bi jaz rekel, da mi Intervju z vampirjem ne dosega Gone With te Wind in mi kao zato ni ne vem kako dober. Jp, prav si prebral, Ryan in Pianist imata toliko skupnega kot Intervju in Gone With the Wind. Pa nehaj že s to lažno skromnostjo, jebemti no, ker dobro veš kaj si misliš o sebi glede filma.

#35   filmoljub dne 25.05.2012 16:21

btw. Dokler mi ne pojasniš, zakaj npr. Lovec in Apokalipsa ne pašeta skupaj, so tvoja razglabljanja samo prdec v veter.

#36 paucstadt  paucstadt dne 25.05.2012 17:13

No, sočna debata poteka še naprej :D me po eni strani veseli, marsikaj pametnega je notri.

#37   Sadako dne 25.05.2012 21:30

Vojni film, ki je povzročil vrhunec blogarske vojne. Sledi podpis predčasnega sporazuma ali kapitulacija?

Sicer pa je tudi meni tole tehnična perfekcija kar se tiče vojnih filmov, medtem ko mi je sama zgodba tako kot je omeni thor preveč površinska. Ampak vseeno, gre za mojstrovino prve klase.

#38 IZTOK GARTNER  IZTOK GARTNER dne 25.05.2012 22:52

Jaz sem za mirovni sporazum, ampak dajmo pred tem pobiti vse izdajalce, da nam ne bodo v mirnem času povzročali preglavic.

#39   filmoljub dne 26.05.2012 07:38

Nekdo me trmasto zajebava, češ da mečem različne filme v “isto špuro” (kar je seveda idiotska laž in iz konteksta iztrgana izmišljotina, jaz pa mu zaman trobim o uradnih filmskih žanrih, http://www.filmsite.org/genres.html), ko pa naj bi mi veliki poznavalec, ki je videl že milijardo filmov in že 35 let piše recenzije, pojasnil svojo trditev o tem, da dva največja vietnamsko-vojna kulta “ne pašeta skupaj”, vztrajno molči in infantilno preusmerja pozornost drugam z nesmiselnim gobezdanjem. Tole ni tista tvoja oddaja Tajkun, srček — nekdo te sprašuje nekaj konkretnega, na kar ne znaš odgovoriti, pa čeprav je to tvoja lastna trditev. In potem sem jaz “glup”? :D GartnerLand.

#40   Rok17 dne 26.05.2012 08:54

http://iztokgartner.blog.siol.net/2009/11/14/recenzija-antichrist/

Glede metanja popolnoma različnih filmov v isti koš. Antichrist kopija Misery??? In ti dejansko filmoljuba filmoljuba obtožuješ da filme prehitro meče v isti koš, ker pri široko določenem žanru našteje široko paleto filmov. Ti pa Antichrist označiš za kopijo Misery. Med filmoma je ena in izključno ena podobnost. Ženska se vsaj del filma izživlja nad moškim, ostalo je pa različno kot ti in filmoljub, če ne še bolj. Genij.

#41 IZTOK GARTNER  IZTOK GARTNER dne 26.05.2012 13:56

Se opravičujem, moral bi reči, da je kopija filma Noč čarovnic, saj IMDB, ki je za Filmoglupa glede žanrov alfa in omega, oba šteje pod horror :)

Ali še bolj po Filmoglupovo, Antikrist mi ni kul grozljivka, saj je The Omen Richarda Donnerja veliko boljši. Pa ni mi kul drama, saj je Rain Man dosti bolj kul. IMDB namreč navaja, da gre za iste žanre :)

#42   Rok17 dne 26.05.2012 14:34

Antichrist ni kopija ničesar, od Misery se totalno razlikuje glede na praktično vse. Če trdiš nasprotno ne razumeš niti malo ne enega, ne drugega filma (kakšno presenečenje). Sicer pa po filmoljubovo: Omen je boljša grozljivka od Antichrista. (in čisto nič drugače, sploh ne tako kot si napisal ti). Te tvoje fantastične reference in primerjave so res neverjeten fenomen in te totalno demantirajo pri vsakršnem oporekanju filmoljubu glede ‘metanja filmov v isti koš’, ki je sicer samo še en dokaz da imaš težave z razumevanjem marsičesa.

#43 IZTOK GARTNER  IZTOK GARTNER dne 26.05.2012 14:34

Filmoglup, glede na to, da si moj velik fan, je čudno, da ne veš, da imam zdaj oddajo Skriti zaklad :)

#44 IZTOK GARTNER  IZTOK GARTNER dne 26.05.2012 14:56

Rocky, četudi meniš, da sem zapisal bedarijo, to ne pomeni, da je Filmoglup ni.

#45   Rok17 dne 26.05.2012 15:08

Joj, celo iz mojega imena znaš narediti filmsko referenco. Še en dokaz tvoje neverjetne superiornosti na slovenski filmski blogerski sceni.

Glede filmoljuba sem ti jaz napisal tu in na tvojem blogu zakaj imaš narobe. Isto cosmopapi in še marsikdo drug, če že filmoljuba izpustim:

“…glede ‘metanja filmov v isti koš’, ki je sicer samo še en dokaz da imaš težave z razumevanjem marsičesa.”

“Če govoriš o vojnih filmih nasplošno lahko skupaj uvrščaš Ryana, Apokalipso, La Vita E Bella in ostale. Če govoriš o akcijskih filmih z določeno letnico nasplošno lahko skupaj uvrščaš The Rock, Mars Attacks, Ransom in ostale. Če govoriš o filmih o odraščanju nasplošno lahko skupaj uvrščaš Stand By Me, Levjega kralja in ostale. [...] Vsak, tudi ti in filmoljub, se zaveda razlik med temi filmi, ampak če govoriš v širšem kontekstu jih pač lahko povežeš. Je The Rock najboljša akcija leta 1996, ker so vse ostale akcije, ki so boljše, drugačne? A kako si ti to razlagaš?”

“Iztok, zdaj pa vem, da ne misliš resno. Ne se hecati iz nekaterih stvari, ker ti bo potem zopet nekdo nekaj očital, kar si nekoč napisal … Težko se sploh zmenimo, če košu nismo dali imena. A ker so to odgovori na Paucov zapis, kjer je zapisal: “… omenjeni film zagotovo spada med pet najboljših vojnih filmov vseh časov …”, je koš jasen – vojni filmi. Verjetno pa je vsem jasno, da so zgodbe iz Pianista, Ryana in Propada nastale iz istih razlogov, da se dogajajo skoraj istega leta, da so v vsem “negativci” isti narod oz. en človek itd. Ali če povem drugače: ko se v teh treh filmih nekdo med sabo postrelja, potem ne pride takoj policija, se ne gre v zapor ali pred sodišče. Zakaj? Jasno, ker je jebena vojna! Ko pa se bomo pogovarjali o najboljšem “amerikanci rešujejo Evropo med 2. s.v.” filmu, pa potem lahko govorimo le o Ryanu, Battleground, Big Red One, The Longest Day …, ampak potem moramo dodati tudi A Midnight Clear, kjer pa streljačina odpade in tako zopet pristanemo na začetku.”

Ampak ti si tako neverjetno trmast in nesposoben dojemanja, da je že kar žalostno…

#46 Tomaž Majer  Tomaž Majer dne 26.05.2012 15:20

sam sem že napisal en komentar, pa je ostal v moderaciji in še vedno ga ni ven. ampak če poenostavim mojo poanto: termin “vojni film”, kot se ga tu sedaj skuša dojemat je čisto tehnični pojem in ne vsebinski. kar vam očitno ni jasno je to, da iztok trdi ravno to, da teh filmov vsebinsko ne moremo primerjati. in enako se strinjam z njim, da je primerjanje filmov, ki vsebinsko niso primerljivi, povsem nesmiselno. ker nekaj lahko vsebinski primerjamo zgolj glede na vsebino, a ne? tu se pa meša med formo in vsebino. ne moremo za primerjavo vzeti formalno podobnost, potem pa razpravljati o vsebinski različnosti. to je absurd. ker kako lahko potem trdimo, da je kakršen koli vojni film boljši kot kakršen koli drug vojni film, če pa ju primerjamo na osnovi tega, ker sta vojan filma, ne pa na osnovi vsebine?

#47 Tomaž Majer  Tomaž Majer dne 26.05.2012 15:38

pa še primer, da bo bolj jasno tistim, ki nimajo radi filozofskih konceptov: imamo 4 kitariste. eden igra jazz, drugi igra klasični glasbo, tretji igra pop glasbo in četrti heavy metal.

poanta iztoka je v tem, da ne moremo primerjati tako vsebinsko različnih glasbenih izrazov med sabo, ker vsak od njih ima pač neke druge vrednote, druge cilje, drugo sporočilo itd., medtem ko se tisti, ki se z njim ne strinja pravi, ampak saj so vsi kitaristi in ker so vsi kitaristi, potem jih lahko med sabo primerjamo tudi vsebinsko, torej na osnovi tega kakšno glasbo igrajo. ampak kaj ima to, da vsi igrajo na kitaro veze z vsebino njihovega igranja?

#48   Rok17 dne 26.05.2012 21:44

To izhaja že iz Iztokovih genialnih komentarjev. Moraš izhajat iz čiste osnove: “… omenjeni film zagotovo spada med pet najboljših vojnih filmov vseh časov …” ergo vojni filmi. Zdaj lahko to postaviš ožje in širše, oboje je lahko pravilno, prepir pa nastaja ker se nekateri pač ne prebavljajo, to je to.

#49 Tomaž Majer  Tomaž Majer dne 26.05.2012 22:26

@rok, čista osnova je tudi to, da je avtor s primerjavo pojasnil kam je cilja s temi “pet najboljših vojnih filmov”, ko recimo omenja The Thin Red Line. še bolj specifičen je bil glede tega, kaj si predstavlja pod “vojni film” v komentarju, ko pravi:

“Apokalipso sam sprejemam čisto drugače, niti ne toliko kot vojni film, če veš kaj mislim. Podobno tudi Lovca, Mash in druge. Se mi pa zdi vsaj od Kubricka precej močnejši no, kaj vem.”

tako, da če izhajamo iz te osnove, potem tu dilem res ni. “vojni filmi” so očitno zanj filmi, ki se dejansko ukvarjajo s tematikov vojne v smislu vojaškega spopada, oziroma dogajanja na sami fronti.

#50   Rok17 dne 27.05.2012 11:06

Ampak ta osnova je bila definirana šele potem, ko se je prepir že začel, pa še to bolj z namenom deljenja osebnega mnenje in ne toliko definiranja žanra. Z omembo enega samega filma v samem zapisu pa ni povedal dovolj, da bi lahko iz tega z gotovostjo trdili, kakšen je ‘koš’.

Vztrajam pri tem da sta tako ožji kot širši izbor filmov primerna in da potencialna napačnost katerega izmed njiju ni razlog za prepir, temveč so to vedno prisotne tenzije med filmoljubom in Iztokom, filmoljubova pretirana napadalnost in Iztokovo patetično nerazumevanje argumentov in še bolj patetična argumentacija predvsem v zapisu na njegovem blogu.

#51   filmoljub dne 27.05.2012 18:59

No, očitno še po 50 komentarjih ne bo odgovora na jasno zastavljeno vprašanje — kakor ga tudi ni dobil neki komentator pod linkano “recenzijo” filma Antichrist (ki ga nekdo genialno primerja s filmom Misery, bog nam pomagaj). Lahko da sem jaz glup in aroganten in pametnjakovič, ampak vsaj lastne trditve in mnenja sem pa vselej pojasnil. Call me stupid, a tako groteskno infantilnega obnašanja od nekega 38-letnika (jp, prav ste prebrali) pač nisem vajen, sorči. V bistvu me odgovor niti ne zanima več, stvari so (mi) bolj ali manj jasne.

#52   filmoljub dne 27.05.2012 19:48

p.s. Samo da se razumemo: v tej debati JAZ NE GOVORIM o žanrih in o definiciji vojnega filma in ničesar ne primerjam z ničimer (in NE TRDIM, da karkoli bodisi sodi v katerikoli žanr ali da ne sodi, ampak bi od avtorja neke trditve zgolj rad izvedel, zakaj po njegovem mnenju določeni filmi NE SODIJO skupaj) — vse, kar sem storil, je to, da sem naštel filme, ki SO MI BOLJ VŠEČ od Ryana. Saj vemo, kaj pomeni, da ti je nekaj “bolj pri srcu”, ali pa govorimo različne jezike?

#53   Lepa sela lepo gore (1996) — PaucStadt dne 29.05.2012 00:21

[...] bo moj krajši spis o Reševanju vojaka Ryana (1998) sprožil take polemike in taka trenja, si nisem predstavljal. Recimo, da je po verjetno rekordnih [...]

#54   filmoljub dne 8.06.2012 08:28

A ha ha :D priceless.

Fartner sicer še vedno ni odgovoril na vprašanje (verjetno potihem upa, da bomo pozabili, kakšen tepec je), je pa zato po navdihu mojega komentarja #39 zdaj preimenoval svoj blog v GARTNERLAND. Čestitam, genij.

#55   Rok17 dne 8.06.2012 09:06

Pa še vedno (čeprav ga spremnija vsaj 3x tedensko) mu nikoli ni uspelo izbrati vsaj malo estetskega izgleda svojega bloga. Vsakemu idiotu brez čuta za estetiko, bi vsaj kdaj slučajno uspelo, njemu pa očitno ni usojeno.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !