Tinker Tailor Soldier Spy (2011)

Naslovni film me je nemara k ogledu privabil že samo z igralskim ansamblom, ki se resnično bohoti in kar kliče po kvaliteti in obrtniški popolnosti. Na delu videti take igralce kot so Gary Oldman, lanski oskarjevec Colin Firth, John Hurt, Mark Strong, Ciaran Hinds, Tom Hardy, Toby Jones itd., je seveda svojevrsten poklon filmofilom širom sveta, po drugi strani pa tudi močan adut samemu filmu, saj je težko verjeti, da bi film, ki vsebuje taka imena, lahko razočaral ali gledalca kakor koli pustil ravnodušnega. Hočem reči, dajte tem igralcem kolikor toliko zmeren scenarij in kakovosten film je tu, ni tako? A s tem ne želim zmanjšati vrednosti dotičnega scenarija, ki je poleg igralskega zbora eden izmed vabljivejših elementov filma. Kdor je vsaj malo zaljubljen v zgodbe o tajnih agentih, potem seveda mimo tu opisanega filma enostavno ne more, saj gre, po mojem skromnem mnenju seveda, za enega boljših tozadevnih filmov zadnjih nekaj let. Mene je pritegnil že po nekaj minutah in moram reči, da sta tisti dve uri minili kot bi trenil.

Tinker Tailor Soldier Spy (2011) je inteligenten film. Je film, ki ne slepomiši in ne išče atraktivnosti in odvečnega ringelšpila, pač pa zadeve pokaže tako, kot morajo biti. Kot pravi Ebert: Yes, we imagine, international espionage is probably pretty much like this. No thrilling car chases and no big action scenes, but rather a series of weary men, smoking and drinking tea or whiskey, in a series of conversations that circle an enigma. In to filmu štejem v največji plus, to lahkotno pripovedovanje, ta dodelan dramaturški lok. Film res lepo teče, lepo riše like in njihove motive, njihova dejanja in gledalca navkljub bolj počasnemu tempu stisne v pest in ga kar pošteno drži in stiska vse do zadnjega kadra ali odjavne špice. Zgodba se dogaja v turbolentnih sedemdesetih, v drobovju hladne vojne, ko med  britanskimi agenti iščejo sovjetskega krta. Vse se začne z ustreljenim agentom sredi Budimpešte in dogodki, ki si nato sledijo samo še stopnjujejo dogajanje do končnega obračuna. Kdo je vohun, ki izdaja tajne podatke Sovjetom? Kako ga najti? Kaj so njegovi nameni? Med možnimi kandidati se pojavi pet imen in film nato lepo predstavi in razgali vsakega kandidata posebej.

Pisatelj David Cornwell je roman pisal iz lastnih izkušenj pravzaprav. Pred kariero pisatelja je bil namreč agent britanske obveščevalne službe in tekom službovanja je pod psevdonimom John le Carre spisal številne romane o vohunih in vohunjenju. Po silnem uspehu romana The Spy who came in from the cold se je odločil, da ima svoje službe dovolj in od takrat dalje se je posvečal samo še pisanju. Roman Tinker, tailor, soldier, spy je spisal leta 1974 in kmalu se je uveljavil kot eden izmed najboljših žanrskih piscev, revija The Times pa ga je uvrstila celo na 22. mesto med britanskimi pisatelji po II. svetovni vojni. Kvaliteten material za scenarij je tako samoumeven. A nekateri pravijo, da scenarista Bridget O`Connor in Peter Straughan Carrejevega romana vendarle nista najbolje prenesla v filmski jezik. Pravijo, da film vsaj malo izgubi prvotni naboj, sol, ki mu daje poseben okus. Kaj vem, ne morem soditi, ker knjige nisem bral, a lahko rečem, da je scenarij dober in zelo nabrušen. Dialogi so mestoma ostri, suspenz se dobro gradi in tozadevno filmu same pohvale.

Tako kot pohvale režiserju. Menim, da se film bohoti z res izjemno režijo, kadri so lepi in dobro nastavljeni, fotografija je odlična in pridih Londona kar buhti iz ekrana. Atmosfera je prava, velik poudarek je na zvoku in sencah, kar daje filmu še dodaten vohunski pridih. Tomas Alfredson, švedski režiser, ki je pred leti že do konca in naprej navdušil z Lat den ratte komma in (2008), kaže ves svoj potencial in menim, da je le vprašanje časa kdaj mu bo v roke zaupan tudi kak hwoodski projekt. Seveda pa se velja ob koncu še enkrat ozreti po igralskem naboru. Kot rečeno film vsebuje sama klena imena sedme umetnosti in drži kot pribito, da svoje delo od prvega do zadnjega opravijo odlično. Prepričljivo, mogočno. Gary Oldman, ki je ujel prvo oskarjevo nominacijo, je odličen kot vedno, mene pa sta še nekoliko bolj prepričala John Hurt in Toby Jones, ki z malo minutažo delata velike stvari. Film je dober in vreden ogleda. Pravi film o vohunih, kjer ni prostora za odvečne akcijske prizore, saj so tihi, skrivnostni pogovori o teorijah zarote že sami po sebi dovolj. To je pravo vohunjenje.

There’s a mole, right at the top of the Circus. And he’s been there for years.

- Močno priporočam

  • Share/Bookmark


3 komentarjev ↓

#1 Pepi  Pepi dne 11.03.2012 17:03

Je film, ki te ob nepozornosti … mežikanju ob nepravem času, pusti za sabo. To, da sem dal med ogledom večkrat na pavzo in se besno lotil brskanja po Wikipediji, da sem dojel, kaj se je ravnokar zgodilo, verjetno pove več o meni, kot o filmu, pa vendar. Sam zaplet me ni potegnil vase. Strinjam se, da sta atmosfera in igra vseh glavnih igralcev fantastični in da ne bo pomote, rad imam filme, ki jim IMDb nalepi znački “mystery” ter “thriller”, ampak ne vem, no … lahko tudi, da sem imel samo slab dan. Mogoče bi filmu moral dati še eno šanso.

#2   t-h-o-r dne 11.03.2012 19:34

močno sem zaspal

#3   t-h-o-r dne 11.03.2012 19:36

kot pravi hawks

you need 2 or 3 great scenes, and for the rest of the time you try not to annoy the audience

  1. točka uspešna

  2. točka neuspešna

:P

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !