The Help (2011)

The Help (2011) je eden tistih filmov, ki so bili v minulem letu in tudi v dneh okoli zadnjih oskarjev, na dnevnem redu marsikaterega filmskega zasenjaka in filmskega publicista. Gre za film, ki dviga prah in trka na vest, gre za film, ki vsebuje nekaj močnih sporočil in nenazadnje, gre za film, ki se menda v letu 2011 lahko pohvali z nemara najboljšimi kreacijami igralskega ansambla. Že res, da vse mogoče ocene in spisi obljubljajo super film, ki bo zlezel pod kožo, ampak ti hudirja, da meni tako pod kožo ravno ni zlezel, kot bi morda pričakoval, a po drugi strani velja priznati, da je dolgih 140 minut minilo dokaj hitro in sem se ob ogledu večkrat ujel kako nestrpno grizem nohte in s potnimi pestmi navijam za glavne protagonistke, ki so se borile s svojim položajem v družbi, vse to na začetku 60ih letih prejšnjega stoletja, na jugu Amerike. Zato filmu lahko priznam določene kvalitete in se pridružujem mnogim, ki so vpili in kričali, da prav vse gospe v filmu z igro naravnost navdušijo, ampak za popolno zadovoljitev in osvojitev mojega srca bi pa vseeno pričakoval še kaj drugega kot pa le politično korektno povest o degrediranih in ponižanih temnopoltih pomočnicah in izkoriščevalskih in snobovskih belih tepkah, ki imajo glavo očitno zgolj za okras; lep okras to je.

Sicer pa je film nastal po knjižni predlogi. Roman z istim naslovom je leta 2009 izdala Kathryn Stockett, ki je požela kar precej odobravanj in toplih misli ob svojem literarnem debiju, čeprav so jo pred tem agenti kar veselo zavračali in jo je potem, po več kot 60ih poskusih, pod svoje okrilje vzela agentka Susan Ramer, ki je po okoli pet milijonski nakladi v več kot tridesetih državah, zagotovo spoznala, da je zadela terno. Ni pa šlo vse mirno čez vodo, avtorica je bila kmalu deležna tožbe s strani Abilene Cooper, bivše pomočnice avtoričinega brata, ki ji je očitala krajo zgodbe.

You is kind. You is smart. You is important.

Kot sem že omenil, se zgodba dogaja nekje okrog leta 1960. V času, ko so bili temnopolti ljudje še vedno zatirani in smatrani za drugorazredne državljane. Kraj Jackson (Mississippi), kraj, kjer moški delajo, njihove žene pa se izživljajo nad hišnimi pomočnicami, ki jim čistijo hišo, polnijo hladilnik in vzgajajo otroke. Če se temnopolte pomočnice med seboj ločijo (ena je bolj delavna in tiha, druga bolj temperamentna in ponosna…), pa so bledolične afne enako pokvarjene, nadute, izkoriščevalske in prav tako budaste. Razen ene, mlade in razgledane novinarke, ki v dani situaciji vidi enkratno priložnost za svoj preboj med pisateljsko srenjo. Popiše zgodbe številnih pomočnic, njihove situacije, njihove borbe in njihove občutke, to izda v knjigi in prijetno ter konkretno zatrese temelje izkoriščevalske družbe.

No ja. Zgodba slogovno in narativno sicer lepo stoji in se lepo preliva iz ene situacije v drugo, ampak lahko rečem, da v meni kakšnih konkretnih in bolj naklonjenih simpatij ravno ne požanje. Morda tudi zato, ker me ti medrasni konflikti nikoli niso preveč tangirali. Težo in sporočilnost filma prepoznam, a kot pravim, to ni ravno tista tematika, ki bi me zanimala do te mere, da bi ji ponudil še kaj več kot le ogled. A filmu v tem kontekstu lahko priznam precej čisti prikaz tedanje družbene klime in tudi sorazmerno konkretno kritiko in zrcalno klofuto ameriški družbi. To, da so imeli Američani le dobrih 50 let nazaj take nazore, ko so morali temnopolti zaradi morebitne bolezni uporabljati drugo wc školjko in da jim danes, v najtežjih časih, predseduje prav temnopolti predsednik, je vsekakor težka ironija in prav želel bi si videti obraze tistih ubogih ženic ob spoznanju, da jim bo čez pet desetletij vladal temnopolti predsednik. Ker, če karikiramo, potem je črn lahko tudi Bog in to spoznanje bi verjetno mnogo tistih deklet prizadelo do zadnje kaplje krvi. Ampak hej, vse te ženice, vse te nadženske, ki se imajo za precej več, v svoji samozagledanosti niti ne opazijo, da se jim temnopolte pomočnice v vseh pogledih lahko le smejijo in rogajo. Pomočnice dihajo ena z drugo, pomočnice so del skupnosti, ki živi, medtem, ko so one le podaljški, trofeje, kreature, ki mislijo, da so pomembne, a je resnica daleč od tega. So tako nepomembne in marginalne, da niti v lastnih vrstah ne uspejo priti do veljave in spoštovanja. In zato iščejo maščevanje, ki pa se vsemu navkljub streže hladno in v obliki čokoladne pite.

- They don’t like me because of what they think I did. -  They don’t like you ’cause they think you white trash.

Film je režiral Tate Taylor, ki ravno blestečega CVja še nima, a lahko zapišem, da tega ni ravno opaziti. Kamero dobro vihti in iz tega vidika je film zagotovo na nivoju. Seveda pa je glavno gonilo filma res igralski ansambel, ki je zelo močan. Viola Davis in Octavia Spencer (oskar!) sta v vlogi pomočnic izjemno prepričljivi in imata res močni vlogi. A tudi Jessica Chastain, Bryce Dallas Howard, Emma Stone, Ahna O`Reilly, Sissy Spacek in Allison Janney so izjemno prepričljive in v vsaki sekvenci ponudijo veliko materiala. Izjemen casting, pravzaprav.

Ampak ja, film, ki like sicer pomalem predstavlja stereotipno in klišejsko, je v nekem segmentu pokazal prav tisto kar ženske ne želijo. To, da je moški, ki domov prinese  denar, še vedno vladar in gospodar hiše in to, da ženska za zadovoljitev in moško pozornost še vedno potrebuje čisto hišo, pa naj jo čisti kdor hoče in zna.

God says we need to love our enemies. It hard to do. But it can start by telling the truth. No one had ever asked me what it feel like to be me. Once I told the truth about that, I felt free. And I got to thinking about all the people I know. And the things I seen and done. My boy Treelore always said we gonna have a writer in the family one day. I guess it’s gonna be me.

Priporočam

  • Share/Bookmark


4 komentarjev ↓

#1   Goodfella dne 4.03.2012 09:56

Ja, kar gledljivo. Igralska ekipa res prepričljiva, zgodba pa tako klasično stereotipna, preveč ziheraška, s pristopom dobro-dobro in slabo-slabo ustvarja polarizacijo in ne najde poguma za kakšen vmesni ton. Verjetno zaradi zvestega sledenja knjižni predlogi. Predvidevam.

#2   t-h-o-r dne 4.03.2012 12:14

črnci ga kar precej hejtajo, verjetno predvsem zaradi tega, kar je omenil goodfella

že spet belski pogled na črnske probleme in pomilovanje črncev, kot že v 100 filmih

sam ga niti nimam namena pogledat

#3   Bo dne 4.03.2012 15:37

Sporočilno je pa to rahlo neumen film. Izkrivljen vsaj.

#4 Bigger Than Life  Bigger Than Life dne 5.03.2012 15:26

Bomo pogledali!

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !