Captain America: The First Avenger (2011)

O sam mitologiji stripovskega junaka Kapitana Amerike res ne bi znal veliko povedati, saj njegovih stripov nisem niti od daleč povohal. Vem pa, da velja za enega izmed najpopularnejših likov, saj se patriotsko naravnani Američani z njim najlažje poistosvetijo in v njem prepoznajo upanje za boljšo prihodnost in varnejši vsakdan. No ja, vsakemu svoje. Meni možak v barvah ameriške zastave že zaradi tega nikoli ni bil blizu, resnici na ljubo pa tudi njegove super moči niso ravno nekaj kar bi ga lahko v otroških očeh delalo velikega, ščit kot tak je sila neatraktivno orodje, tistih nekaj mišic več pa tudi ne izstopa dovolj, če v poduk vzamemo, kaj vse so zmogli Superman, Batman, Wolverine in podobni. Ampak že hiter prelet wikipedie in podobnih strani ponudi kar nekaj odgovor od kje taka popularnost. Kapitan Amerika je prvič luč sveta zagledal v začetku leta 1941, torej takrat, ko je v Evropi nacizem že pošteno grozil in plenil ozemlja. Američani so zatorej potrebovali protiutež, odmik od vsakodnevnih tegob in skrbi in Kapitan Amerika se zdi kot idealen produkt. No, pa ne bom sedaj na veliko razpredal o vplivih in aluzijah omenjenega lika, da se mi kakšni pravi stripofili ne bodo rogali in smejali, namesto tega bom spisal kaj o nedavnem filmu, ki sem si ga ogledal pred dnevi.

Izmed legendarne zasedbe avengerjev so si svoje filme izborili že Hulk, Iron Man in Thor. Kaj pa vem, Hulkove prigode mi nasploh niso všeč, Iron Man tako-tako, Thora pa sem si ogledal pred kratkim in me prav tako ni prepričal. Kaj pa Kapitan Amerika? Zaradi izkušenj sem pričakovanja znižal na minimum, čeravno velja priznati, da tisto kar sem videl na trailerju je nekako večalo moja pričakovanja. A kmalu se je izkazalo, da so bila moja pričakovanja ravno prav nizka, saj me film ni v ničemer kaj posebno navdušil, ostal sem dokaj ravnodušen, praznih misli in besed in še sedaj točno ne vem kaj naj si o filmu mislim. Obrtniško gledano je na visokem nivoju, forma je pričakovano močna, a po mojem mnenju peša drugje. Že sama izbira glavnega igralca se mi ne dopade, tudi sam koncept in narativni del po mojem mnenju gledalcu ne služita najbolje. Nekako se mi je skozi ves film po glavi podila misel, da je ta film narejen izključno za ameriški trg in tiste prave navdušence na Kapitanom Amerika, mi, ki bi želeli uživati v filmu kot takem, pa naj se pišemo v rit.

Film se sicer prične zelo vzpodbudno. Skupina iskalcev nekje na Antarktiki naleti na veliko plovilo in ko vstopijo notri, se kmalu izza snežne odeje v vsem svojem sijaju zablešči ščit naslovnega junaka. Naslednji rez nas takoj vrne skoraj 70 let nazaj, na Norveško, kjer Hitlerjevi nacisti iščejo skrivnostno snov, s katero bi njihovo ljudstvo dokončno zavladalo Evropi. Medtem se na drugi strani Atlantika ameriška vojska pripravlja na vojno v Evropi in išče svoje najboljše može. Med temi možmi iščejo nekoga posebnega, kateremu bo nori znanstvenik vbrizgal serum in iz njega napravil super vojaka. Steve Rogers je koščen in sramežljiv fantič, ki ne zadostuje zahtevam za sprejem v vojsko, zato svojo novo priložnost išče kot prostovoljec v posebni skrivnostni enoti, ki se uri za posebna vojaška soočenja. Čeprav je napram ostalim vojakom močno podhranjen in še zdaleč ne dosega primerljivih rezultatov, pa vseeno vztraja in vztraja. Vodi ga poštenost in patriotizem, volja in želja, pogum in ljubezen do domovine. Zaradi teh lastnosti ga nato tudi izberejo in rodi se Kapitan Amerika. Tipično hollywoodsko sranje, če sem pošten. Kapitan Amerika je kajpak nepremagljiv, s ščitom in mišicami si utira pot in kmalu se iz oči v oči pomerita z glavnim antagonistom filma, Redskullom. Seveda je vmes še prostor za ljubezen in simpatije, ter neusahljivo junaštvo.

Vem. Takih filmov, takega hollywoodskega sranja, smo že vajeni. Ampak ta je še toliko bolj zaudarjajoč, ker se ta patriotizem čuti na vsakem koraku, v vsakem kadru. Prav bedno no. Samo še čakal sem, da bo kapitan bruhnil kakšno o teroristih in Bin Ladnu. Sicer imam občutek, da tu nisem najbolj objektiven in na film gledam povsem iz napačnega zornega kota, ampak vsebina mi res ni blizu in še zdaleč ga ne uvrščam v krog filmov, ki bi me vsaj malo lahko pritegnili oz. zanimali. Not my cup of tea. Zakaj sem ga potem sploh gledal? Ne vem, morda ravno zato.

No, seveda pa velja izpostaviti vizualni in tehnični del. Režija se mi je zdela dovolj dobra, posebni efekti niso v prvem planu, a ko so, svoje poslanstvo uresničijo. Joe Johnston je poprej režiral Jumanji (1995), Jurassic Park III (2001), Hidalgo (2004) in celo Volkodlaka (2010), filme, ki so daleč od mojstrovin, zato ne preseneča, da je bil šele tretji izbor. Ampak svoje delo opravi dokaj dobro in po mojem mnenju s tega vidika pokaže nek napredek. Všečna je tudi glasba.

General Patton has said that wars are fought with weapons but are won by men. Our goal is to create the greatest army in history. But every army begins with one man. He will be the first in a new breed of super-soldier. We are going to win this war because we have the best men. And they, personally, will escort Adolf Hitler to the gates of Hell.

Kot sem dejal, ne diši mi izbira Chrisa Evansa za glavno vlogo. Človek nima nič takega, kar bi me pritegnilo, povsem prazen, brezizrazen se mi zdi. Medtem ko moram izbor stranskih igralcev kar pohvaliti, saj nastopajo nekatera eminentna imena, za katere si ne bi mislil, da lahko igrajo v tovrstnem filmu. Tu imam v mislih Huga Weavinga, Tommyja Lee Jonesa in Stanleya Tuccija, čeprav je že res, da razen Weavinga, kakšne posebne zapuščine filmu ne dodajo.

Končna sodba naj se glasi takole. Film mi vsebinsko nikakor ni po godu in lik Kapitan Amerika mi niti malo ne diši. Ampak dokaj viharen in adrenalinski tobogan, po katerem te film zapelje, zna včasih prijati, zato ga skozi to prizmo lahko kanček priporočim. Thora pred tedni nisem priporočal, Kapitana zatorej priporočam za ščepec bolj.

Ne priporočam +

  • Share/Bookmark


3 komentarjev ↓

#1   Oscar dne 31.10.2011 17:15

Pričakoval sem malo več. Kapitana Amerika pred ogledom nisem poznal pa tudi pritegnil me ni. Zgodba in sporočilo sta se mi zdela preveč klasična. Prva polovica mi je bila sicer kar kul, potem pa kmalu vidiš, s kakšnimi tematikami se bo film ukvarjal (“It’s not about looks and strenght, it’s about heart and courage.”)in se začneš dolgočasiti. Kar je vredno omembe, je vizualna podoba. Drugače se mi je pa film zdel popolnoma brez emocij in brez kakšne napetosti. Za moje pojme podpovprečno. Thor me je vsaj zabaval od začetka do konca.

#2   t-h-o-r dne 2.11.2011 11:18

nič od nič

bedna akcija, beden cgi, bedni igralci (še tommy lee jones je brezvezen)

#3   The Avengers (2012) — PaucStadt dne 25.08.2012 11:45

[...] za začetek že na mestu, da bi se naslovnega filma lotil približno tako kot sem se lotil filmov Captain America (2011), Thor (2011), dvojca Iron man in ostalih s stripovsko tematiko. A potem bi bilo moje počutje pred [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !