The Fearless Vampire Killers (1967)

Roman Polanski je v svoji dolgi karieri posnel cel kup odličnih filmov, nekateri med njimi veljajo za prave mojstrovine, ki jih ljudje še danes množično kujejo v nebo. Tudi sam se nad njegovo starejšo filmografijo močno navdušujem, seveda pa v novem obdobju sline cedim za Pianistom (2002), zelo gledljiv mi je bil lanskoletni The Ghost Writer (2010), pa tudi nekoliko starejši, iz osrčja devetdesetih, Death and the Maiden (1994) me je ob tistem ogledu kar prikoval na zofo in mi v obet vrgel marsikaj sočnega. No, zadnjič sem na naslovnega naletel na nekem forumu, kjer so na dolgo in široko razpredali o vampirjih in podobnih stvorih v filmu, nekdo se je še posebej izkazal in predstavil res cvetoč šopek pozabljenih in nikoli videnih filmov o vampirji, med njih je uvrstil tudi tale eksces Poljaka in hitro kot le kaj sem ugriznil vanj. Polanski in vampirji, Polanski in komedija, Polanski ob koncu šestdesetih? Dejstva, ki vabijo sama od sebe.

Count Von Krolock: A year ago exactly on this same night we were assembled here in this very room: I your pastor, and you my beloved flock. With hopefulness in my heart I told you then that with Lucifer’s aid we might look forward to a more succulent occasion. Cast back your minds. There we were, gathered together, gloomy and despondent, around a single meager woodcutter.

Seveda je potrebno vzeti v obzir, da je bil Polanski leta 1967 še zelo mlad in nadebuden filmar, ki je snemal bolj ali manj kratke in obskurne filme in menda ga je prav naslovni film izstrelil in mu tlakoval pot do zvezd. Tale seveda v nobenem primeru ni prvorazredni cineastični izdelek, saj se mu pozna mladost in neizkušenost filmarja, a vendarle je potrebno dodati, da pa je odličen poligon za vizijo in talent omenjenega filmarja, ki se je ob snemanju tega slikosuka zagotovo veliko naučil in je to s pridom unovčil v naslednjih filmih, ki so si sledili. Je pa Polanski že tu prikazal svoj nos za detajle in malenkosti in prav zato so nekatere sekvence vredne še toliko večje gledalčeve pozornosti. Čeprav je dramaturški lok na trenutke preohlapen in ima film nekoliko slabšo naracijo, pa celostno gledano režiser film dobro spelje od začetka proti epskemu koncu, kjer se vsi elementi dobro združijo. Film je grotesken, je komičen, je po svoje tragičen in zato več kot gledljiv vampirski eksces, kjer se v prvi vrsti morda res najbolj zabavajo žanrski sladokusci, a tudi naključni gledalec v filmu lahko najde dovolj materiala za sprotno zabavo ali užitek. Če kaj pade v oči, potem je to seveda neizbrisen euro slog, ki ga Polanski goji še danes, izjemna fotografija italijanskih Alp in atmosfera transylvanskih gozdov.

Profesor Abronsius in asistent Alfred se odpravita nekam na transylvansko podeželje, kjer iščeta vampirje. Po dolgi poti končno prideta v vas, kjer so sledi vampirjev vidne vsepovsod. Njuno iskanje kmalu obrodi sadove in interakcija z vampirji postaja vse bolj zanimiva in pestra. Ljubezenska vez, ki se rodi da potem filmu novo percepcijo in nov zagon, ki pa se seveda klavrno, a povsem v kontekstu tudi zaključi. In ko Abronsius na koncu odjaha ven iz tiste vasice, se zdijo zadnje besede naratorja naravnost čudovite in z glasbo skupaj gledalcu poslednjič naježita kožo.

“That night, fleeing from Transylvania, Professor Abronsius never guessed he was carrying away with him the very evil he had wished to destroy. Thanks to him, this evil would at last be able to spread across the world.”

Film je označen kot komedija, a naj to naključnega gledalca ne zavede. Seveda je v njem dovolj komičnega, ampak tu je humor bolj v kontekstu in gledalcu posredno predstavljen, zagotovo humor ni na prvo žogo in vsaj jaz pri komedijah to štejem v velik plus. Tudi oba glavna lika, Abronsius (MacGowran) in Alfred (Polanski) sta smešna in hecna, ampak ne le to, oba dva nosita kar dovolj nekih vzporednic in alegorij in bi ju lahko napram vsebini in podžanrski umestitvi filma na dolgo in široko analiziral. Tudi Sarah (Sharon Tate), poželjiva fatalka tega in onega pola, dobro premeša štrene in izkoristi dano minutažo, gre pa njen zadnji ugriz seveda v anale, saj prav to s prikupnim tvistom sklene ta film in mu doda še več temačnosti. In seveda, film premore tudi precej temačnosti, pokončnih kocin in grizenja nohtov. Ni kaj, atmosfero je Polanski dobro zgradil, glasba in fotografija naredita svoje, tudi maska je na dokaj visokem nivoju in če sedaj pomislim, je film zagotovo priboljšek, ki ga velja pogledati.

Film je sicer deležen precej pisanih odzivov, čeprav ga bukve uvrščajo med začetnike novega vala, ki se je nekaj let kasneje pričel v Hollywoodu, pa ga nekateri kritiki čislajo visoko v nebo, drugi mu namenjajo grde besede. Meni je bil ob prve ogledu zelo všečen. Drugačen v pozitivnem smislu, drzen in vizionarski, če malce pretiravam. Sploh pa se mi zdi, da je danes, ko je svet norčav, še bolj pomemben in na nek način res kaže tisti čas, nora šestdeseta, v luči za katero nam je lahko žal, da več ne bo sijala tudi na nas. Odbit film, ki ga je potrebno pogledati.

Priporočam +

  • Share/Bookmark


2 komentarjev ↓

#1   filmoljub dne 3.10.2011 18:33

Nice. :) Kultni Ples vampirjev je drugače tudi v obliki zelo uspešnega muzikala.

http://www.rtvslo.si/kultura/oder/roman-polanski-se-spet-kosa-z-vampirji/147574

#2   Marko dne 5.10.2011 00:49

Prav bom pogledal za kak torrent če je kje.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !