Tucker & Dale vs Evil (2010)

Po premieri zgoraj naslovljenega filma je na medmrežju zavladalo prav posebno vznemirjenje, saj so mnogi oznanjali, da bo tale film prinesel nekaj novega in žanru komedije dodal nov zagon. Da bo raztegnil trebušno prepono še tistemu ciniku, ki je že zdavnaj obupal nad ameriško komedijo in si namesto novodobnih afnarij v dvd predvajalnik še naprej zvesto vtika najboljše izmed genialcev, ki so delovali pod umetniškim nazivom Monty Python. Da bo skriti nasmeh na usta spravil še takemu mračnežu, ki namesto dandanašnjih hwoodskih komedij raje dve uri nameni popolnemu brezdelju, ali pa bi raje od tega dve uri preživel na tečaju kleklanja. No, ker se vsaj s prvim lahko v celoti poistosvetim in z drugim vsaj deloma, sem v tole ponudbo zagrizel s kar najlepšimi nameni. A me je na drugačno sliko pripravil že kolega na filmskem kotičku in morda sem se prav zato ogleda lotil s še nekoliko bolj mešanimi občutki. Vseeno sem bil že mnogokrat speljan na led in zadnje čase ugotavljam, da se moj humor vsaj tu in tam razlikuje od občega, zato sem se ogleda lotil kar s kančkom strahu pred totalnim razočaranjem, a izkazalo se je, da je bil strah vendarle nekoliko odveč. Ne bom dejal, da sem se ob ogledu valjal od smeha in hlipal za zrakom, ampak sem ob koncu vseeno pokroviteljsko izdihnil in mu namenil topel poklon.

O sami vsebini ni veliko za napisati. Gre za tipično slasher prigodo, ki vključuje nekoliko omejena domačina iz ameriškega ruralnega območja in hormonov polne študente, ki si želijo zbistriti glavo na kampiranju v bližini jezera. Kdo je bolj butast, se lahko vprašamo, saj nastane čudna zmeda, ki je plod predsodkov in razredne razslojenosti. Film se tu konkretno pošali z znanimi klišeji in stereotipi, tudi žanrskimi in drznem si reči, da to opravi na sprejemljivem nivoju in gledalec tu lahko išče potešitev in morda res gleda nekaj nekoliko bolj svežega in drznega. Hecne situacije si lepo sledijo in kar nekaj je takih pri katerih sem se z vedrim in nasmejanim obrazom zalotil tudi sam. Začetek in zaplet prigode je na dokaj všečni ravni in ravno, ko sem si začel oblizovati prste na desni roki, se je film prevesil v drugo polovico, kjer pa se je dogodil kar hud padec in film kar pošteno zvodeni. Razočara me sam zaključek zgodbe, ki se mi zdi dokaj posiljen in ne dovolj izrazit, namreč že od začetka se je vedelo, da ima tisti fantič nekaj drugega na grbi in končni “tvist” je potem dokaj ubog in, hja, slabo nastavljen. Komedija, boste rekli, kaj pa naj bi pričakoval? Že res, a vendarle je razlika med prvim in drugim delom preočitna, kot da bi zato skrbela dva različna scenarista.

Oh hidy ho officer, we’ve had a doozy of a day. There we were minding our own business, just doing chores around the house, when kids started killing themselves all over my property.

Kot rečeno, stereotipe in klišeje film dobro obrne sebi v prid. Tu lahko pohvalim scenarista Morgana Jurgensona in režiserja Elia Craiga, ki sta like dobro okarakterizirala, no gledano seveda v kontekstu žanra. Iz same rdeče niti bi naključni gledalec lahko izluščil marsikaj pametnega, vsekakor ni dobro imeti določenih predpostavk o posameznikih, saj se to lahko potem maščuje in obrne čisto drugače, vsaj na tak način si film nekoliko bolj teoretsko interpretiram sam. Zagotovo bi se kujon mojega kova najlažje poistosvetil prav z enim izmed tistih študentov, ki so v ruralcu z motorno žago takoj videli prizore iz Teksaškega pokola z motorko in so nemudoma zbežali v kritje, čeprav gre za dokaj preprosto in nedolžno nadlogo, ki pa se je ruralec ni uspel rešiti na lažji način. Ta sekvenca kar najbolj pozame celoten smisel filma in moram reči, da se mi je iz vseh vidikov zdela dovolj dobra, da se je bom morda spominjal tudi po nekaj prespanih nočeh. Ampak spet se ponavljam, dobro besedo namenjam le prvi polovici filma, drugi pač ne. Precej se mi je dopadla tudi izbira glavnih igralcev. Ne bom dejal, da me je kdor koli prepričal s prav posebej briljantno igro, a vseeno sta Tyler Labine kot Dale in Alan Tudyk kot Tucker dokaj  prepričljiva in gledalec ju lahko vzljubi tekom ogleda. Pri študentih ne bi nikogar posebej omenjal, tisti podivjani mulc na koncu je šel verjetno s svojim kanček pretiranim prispevkom vsem rahlo na jetra.

Tucker: He’s heavy for half a guy!

Film seveda ni prelomen v nobenem primeru. Niti ni tako svež, da bi žanr komedije kakor koli dvignil iz smrdljivega stanja. Če takole v hiter prelet vzamem zgoraj spisano, bi lahko ugotovil, da sem mu spisal  kar prevelike pohvale, kaj pa vem. Vseeno sem se po ogledu počutil ok in mi ni bilo žal za zapravljenih 90 minut, to pa je že tudi nekaj, mar ne.

Priporočam

  • Share/Bookmark


6 komentarjev ↓

#1 Pepi  Pepi dne 8.09.2011 21:16

“Crazy college kids.” Js moram rečt, da sm bil(in sem še) precej navdušen nad tem filmom. :D

#2   MC Kameleon dne 9.09.2011 11:43

Ravnokar končal z ogledom. Kaj naj rečem – nisem se niti enkrat preveč nasmejal, ampak mi je bila zadeva vseeno gledljiva. 3/5 indeed.

#3   Sadako dne 12.09.2011 20:21

Tudi meni ni ponudil ravno vsega kar sem po raznih priporočanjih pričakoval. Je pa res, da gre za povsem gledljiv film, ki mu uspe na tisti črti, na kateri pogrnejo mnogi. Močno prisiljene in za lase privlečene stvari narediti zabavne in zaradi tega je kot si že napisal, film povsem gledljiv.

#4 Pepi  Pepi dne 12.09.2011 21:58

Zadnjič sem bil v svojem komentarju jako skop. Še tole bi dodal. Jaz bi ta film označil kot tisti “pravi” način parodiranja slasherskega žanra. Za razliko od Stan Helsinga, recimo, če začnem res pri dnu, ki se je lotil zadeve iz popolnoma napačnega konca. No, na drugi strani so pa deseti deli nekih slasher franšiz, ki bi jih zaradi njihove bednosti lahko prav tako obravnaval kot zanič parodije(prvega dela). Tucker in Dale pa po moji oceni ohranjata neko zdravo(indeed) mero temačnosti ter krvavosti, ki pritiči slasherju, po drugi strani pa cel žanr obrneta na glavo na dovolj smešen način. In iz tega vidika se mi zdi film določen presežek.

Evo, recimo, če potegnem analogijo. Tucker & Dale vs Evil je za slasher to, kar je za filme o superherojih Kick-Ass.

#5   t-h-o-r dne 13.09.2011 19:11

meni je bil povsme o.k.

also: iz kot pri hudiču si zdaj stan helsinga privlekel :D ta film je pa že tehnično neverjetno smešen oz. slab

#6 Pepi  Pepi dne 13.09.2011 19:26

Mah, te kao “posmešnjene” verzije slasherskih legend so notr… pa še šolski primer sranja je. Tko kot si človek zapomne nekaj zares dobrega, si zapomne tudi nekaj zares slabega. Mogoče še bolj. Povprečje najebe. :D

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !