Chugyeogja (2008)

Najprej spet topla zahvala ljudem, ki so mi razširili obzorja in ponudili v obet tale film. Ne bom ovinkaril, tudi ta južnokorejski produkt je vreden širokoustne pohvale in širjenja naprej. V zadnjih tednih sem pogledal kar precej azijskih izdelkov in prav nobeden me ni pustil ravnodušnega, ravno nasprotno, prav vsi so me prepričali, še enkrat več, tokrat nemara dokončno, da je azijska filmografija vredna vsakršne pozornosti in skorajšnjega čaščenja. Če sem pred časom vzklikal pri I saw the devil (2010), pa globoko prikimaval pri Materi (2009), potem je prav, da podobna čustva izlijem tudi ob recenziranju naslovnega filma.

Očitno imajo serijski morilci pri korejcih poseben status, saj se zdi, da skorajda vsak tretji film iz te dežele vsebuje tovrstnega zlikovca. Tokrat je serijski morilec še posebej krvoločen in lisičje pretkan. Jung-ho je bivši detektiv, ki sedaj denar služi kot zvodnik dekletom na poziv. Posel mu očitno dobro teče, le vsake toliko časa kakšno dekle izgine. Jung-ho najprej sumi, da so dekleta našla boljši kruh in preprosto odšla, a rdeča nit vseh izgubljenih deklet je neka dotična telefonska številka. In prav ta številka se spet oglasi in želi dekle. Jung-ho je sedaj odločen, da bo zadevi prišel do dna. V zgodbo se tako vključi mladi Young-min, ki deklet ne krade zavoljo svojega posla, pač pa gre za hladnokrvnega morilca, ki dekleta pokonča s kladivom in dleto. Prične se lov mačke z mišjo, le da se nikoli pravzaprav ne ve kdo je miš in kdo maček. Young-min je namreč namazan z vsemi mavžami in čeprav najprej prizna umor devetih deklet in nato celo dvanajstih, ga mora policija izpustiti zaradi premalo dokazov. Ha! Seveda je vse na rokah bivšega detektiva, da zakon vzame v svoje roke. Film krene na pot, ki je navdušencem nad azijskimi filmi sedaj že dodobra poznana in jim tudi kakšne res komajda sprejemljive scene ne pokvarijo večerje in celotnega večera. Namreč, če kaj obožujem pri teh filmih, je to odkrit in poseben, drugačen odnos do nasilja. Nič ne rečem, to zna hudičevo dobro prikazati tudi ameriški film, a tisto tam je, govorim seveda nasplošno, bolj zaradi samega pompa in je bolj kot ne sebi namen, medtem, ko imam pri teh močno opevanih korejskih filmih občutek, da je eksplicitno nasilje pač prikazano zgolj zaradi boljšega dojemanja in interpretiranja videnega filma kot celote. Se pa morda motim.

Kar je seveda potrebno posebej izpostaviti je neverjetna atmosfera, ki se bohoti od prve do zadnje minute. Gledalec vonj po krvi malodane zavonja, strah in grozo občuti na lastni koži, kaplje dežja čuti na lastnem obrazu. V sam razplet filma se poda z vsemi čutili, ki so mu tedaj na voljo. Gre za film, ki zahteva sto odstotno interakcijo z gledalcem, zahteva, da ga gledalec požira, da mu sledi, da išče svoje zaključke. Film z gledalcem manipulira, tako kot glavna protagonista manipulirata med seboj, s policijo in nenazadnje s svojimi žrtvami/prostitutkami. Gre za triler v pravem pomenu besede in žanrski sladokusci zagotovo pridejo na svoj račun. Je večplasten, vsaka sekvenca nosi neko težo, ki jo gledalec s težavo prebavlja. In ko potem na sceno stopi še hči ene izmed ujetih prostitutk, film dobi drugo dimenzijo in se pogumno spogleduje z najbolj klasičnimi in mitskimi žanrskimi primerki. Da famoznega boja med protagonistoma, med dobrim in zlim, med jingom in jangom, ki se vleče čez cel film, niti ne omenjam.

Jasno je, da mi je režija hudičevo všeč. Režiser Hong-jin Na je obrtniško film izpopolnil do zadnje potankosti in tu mu lahko podelim le en glasen aplavz. Kot me uči imdb gre za režiserjev debi in ako ta informacija drži, potem se mi oči še toliko bolj zalesketajo. Par kadrov je res super posnetih, par sekvenc gre naravnost v učbenike, ako smem nekoliko pretiravati. In o teh sekvencah bi lahko pisal še dodatne spise in hvalospeve. Scenarij je močan, kot se spodobi, igralske kreacije na najvišji ravni. Preprosto film, ki je vreden ogleda. Dvakratnega. In čez nekaj mesecev še tretjega. Sodobna klasika!

Močno priporočam +

  • Share/Bookmark


6 komentarjev ↓

#1   filmoljub dne 10.06.2011 09:18

Sem ga prav na tvoje priporočilo (in tisto ostalih kolegov) pogledal, pa moram reči, da sem za spoznanje manj navdušen. Režija je res solidna in vzdušje zelo dobro, zgodba sama pa se mi ne zdi kaj posebnega. pravzaprav komajda kakorkoli izvirna. Da storilca oprostijo zaradi pomanjkanja dokazov, smo videli že v N-tih filmih, in to, da vzame pravico v roke (nekdanji) policist, prav tako. Vizualno je film briljanten, zvočna podlaga srhljiva (sem bil posebej pozoren na to) in ozke ulice zakotja Seoula res dobro prikazane.

#2 paucstadt  paucstadt dne 10.06.2011 21:10

Drži. Sama fabula je bila že videna. ampak jst padam predvsem na ta korejski pridih, sem fan azijske filmografije in prav rekel sem si, da bom sedaj redno spremljal ta trg.

#3   Sadako dne 13.06.2011 12:31

Meni osebno odličen film. Teli Južni Korejci so res že nekaj časa pravi balzam za moje oči, saj imam že 100 × prežvečenih ameriških trilerjev polno rit. Res osvežujoče in nadvse vščečno tako kar se tiče vizualnih kot tudi narativnih prvin.

Če morda še kdo ni videl priporočam Memories Of A Murder, ki je meni osebno TOP južnokorejski movi.

#4   filmoljub dne 18.06.2011 19:35

Ampak Dalkomhan insaeng (A Bittersweet Life) (2005) te pa ni preveč navdušil? Ima pa drugače kar visoko oceno. :)

#5 paucstadt  paucstadt dne 19.06.2011 11:26

Nimam več v spominu, čeprav mi imdb govori, da sem mu nekoč podelil 6. :)

#6   Hwanghae (2010) — PaucStadt dne 11.08.2012 10:46

[...] se loti vzhajajoča zvezda korejskega filma, Hong-Jin Na, ki je pred tem že posnel še boljši Chugyeogja (2008) in njegovo kariero bom v bodočnosti zagotovo pozorno spremljal. Hwanghae rezine prvega sicer ne [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !