Sidney Lumet (1924–2011)

Ni kaj, še tako velike legende morajo enkrat pomahati v slovo. Hecno je, da sem ravno v petek ves navdušen pogledal mini doku I knew it was you: Rediscovering John Cazale (2009), kjer se številne legende spomnijo in priklonijo morda enemu izmed najboljših karakternih igralcev vseh časov, ki pa je posnel zgolj pet filmov. Odšel je v objemu Meryl Streep, za seboj pustil zgodovino.

Na tem mestu pa naj se naslov in uvod združita. Eden izmed govorcev v omenjenem dokuju je bil tudi Sidney Lumet. In naj me sedaj koklja brcne, ako to ni res; ko se je pojavil, sem si dejal, no poglej ga starca, kako pa kaj njemu zdravje služi sedaj, že dolgo nismo slišali/brali nič o njem. Sidney Lumet je nato 9. aprila, pri 86. letih pomahal v slovo in šel snemati filme tja na drugi svet. Čeprav ponavadi ob smrti filmskih ustvarjalcev nerad pišem pisma v slovo, saj je teh na medmrežju hitro dovolj, pa mimo Lumeta vendarle ne morem in ne smem. Kako le, ko pa gre za meni precej ljubega filmarja, čigar filme naravnost obožujem. Imdb našteje kar 72 naslovov, kjer je podpisan kot režiser, nekaj je tv filmov, nekaj je komajda znanih, nekaj je slabih, a velika večina zares odličnih. Nekaj izmed njih pa naravnost legendarnih in predstavljajo tisto najboljše kar je kadarkoli prišlo iz filmskij studijev onkraj Altantika. Da bi sedaj našteval vse naslove nima smisla. Da bi na dolgo in široko pisal o njegovi zapuščini, vlogi v ameriškem filmu in razvoju sedme umetnosti, takisto ne. Čeprav je deloval v istem časovnem obdobju kot Coppola, Scorsese, Spielberg, De Palma in podobni tiči, ki so ameriški film ob pomoči evro kolegov na novo izumili, pa velja poudariti, da je bil omenjenim ves čas kot nekakšen boter, učitelj, vzor. Njegov debi na režijskem stolu, 12 Angry men (1957), še danes velja za enega izmed najboljših filmov vseh časov. Serpico (1973), Dog day afternoon (1975) sta zlati klasiki, ki sta uveljavili mladega Ala Pacina, Network (1976) pa verjetno njegovo najbolj popolno delo. Oskarja ni nikoli osvojil, čeprav je bil kar nekajkrat nominiran. Za življenjsko delo so mu ga podelili leta 2005. Potem je posnel še zelo zanimivi Find me Guilty (2006) in odličnega Before the devil knows you^re dead (2007). In odšel v zgodovino. Ostali pa so filmi, ki kažejo kako velik mojster je bil.

  • Share/Bookmark


1 komentar ↓

#1   filmoljub dne 11.04.2011 19:54

Vsekakor velik poklon. Bil je nedvomno eden največjih. RIP

http://filmoljub.blogspot.com/2009/09/serpico-1973.html

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !