Unthinkable (2010)

What i have to do… is unthinkable.

Po sinopsisu sodeč bi človek dejal, da ne gre pričakovati kakšnih hudih presežkov in gre za še en žanrski izdelek, ki ne zmore iz svojih okvirjev in je posledično ujet v sivem povprečju premnogih antiterorističnih ringelšpilov, ki so vsebinsko tako prazni kot piksna piva sredi nogometne tekme. Ampak že uvodne sekvence dajo slutiti, da pa bo tale film vseeno vreden časa in energije, ki mu ga potencialni gledalec nameni. In prvi občutek me ni pustil na cedilu. Po resda morda nekoliko preveč utečenem uvodu, se nadaljevanje nato izostri in dobimo en vrhunski triler, ki nas še dolgo po ogledu drži v krču in bolečinah. Da, beseda gre o terorizmu in ameriškem obračunavanju z njim, ampak tokrat nam ustvarjalci prizanesejo s klišejskimi floskulami in ponudijo v obet nekaj tako močnega, kar že dolgo nisem dobil predse.

Uvodne sekvence razkrijejo Stevena Arthurja, preimenovanega v Yussufa, ki snema video, v katerem Ameriki obljublja apokalipso biblijskih razšeznosti. V treh različnih velemestih ima postavljene nuklearne bombe, ki jih bo čez tri dni poslal v zrak, če vlada ne izpolni njegovih zahtev. Yussufa kmalu ujamejo in pripeljejo v skrite prostore v katerih s takšnimi in drugačnimi metodami pripravijo domnevne teroriste, da svoje skrivne namene zapojejo kot ptiček na veji. Ampak Yussuf je drugačen, za Yussufa so klasične metode premile. Tu na sceno stopi skrivnostni H, brezkompromisni mučitelj, ki s krutimi metodami in železnim srcem zmore streti še tako zahtevno lupino. A njegova prekomerna zagrizenost, agentkin človeški čut in Yussufova neomajana volja stvari pošteno zakomplicirajo.

Seveda osnovna ideja govori o boju ameriške vlade proti islamskim teroristom, a kdor se bo bolj poglobil bo našel cel kup takšnih in drugačnih idej, ki na tnalo postavi celotno bistvo vojskovanja, ameriške zunanje politike, vojaške zakonitosti, demokracije, kaosa, diktature in še marsičesa. Kar je odlično za samo analizo in razgradnjo rdeče niti, je karakterizacija likov. Na eni strani imamo pobesnelega H-ja, krutega in brezsrčnega mučitelja, ki je pripravljen iti do konca, dobesedno. Kakšna so njegova moralna in etična merila je težko reči, je v vojni in vojna, kot nas učijo, dovoljuje vse prijeme. Spominja na polkovnika Kurtza iz Apokalipse danes. Na drugi strani imamo visoko kvalificirano FBI agentko, ki stvari razume oz. jih hoče razumeti, a njeni človeški čut pretehta. Grozote, ki jih opravlja H ne sprejme, a je v nemogočem precepu, saj se odloča za življenje enega človeka, ki ga ima resda pred seboj, a v istem hipu odloča tudi o življenju nekaj milijonov ljudi, ki utegne bridki konec doživeti v nuklearnem izbruhu, za katerega je odgovoren človek pred njo, ki ga želi obraniti. Vmes je seveda Yussuf, ki s svojo filozofijo in versko fanatičnostjo iz teh dveh likov vleče tisto kar ju najbolje okarakterizira. Yussuf je le sredstvo za obračun med dobrim in zlim, med razumom in čustvi. Gledalec tu v vsakem primeru trpi, saj se v precepu znajde tudi on. Katere stvari tu utegnejo pretehtati? Pravičnost in ženevska pravila, morala in etika, ali pa cilj, ki tu še kako opravičuje sredstva? Da posplošim do konca in direktno postavim vprašanje, bi lahko ubili enega človeka, ki ga gledate v oči in čutite njegov strah, da bi rešili življenja mnogih? Film na teh dilemah raste in gradi svoj suspenz. Yussufov temeljit načrt je iz ure v uro popolnejši in grozovitejši, vse ima prekalkulirano do zadnje potankosti. Da bi dokazal svojo pravo moč ima nastavljeno tudi manjšo bombo v trgovskem centru, kjer ubije okoli 50 ljudi. To mu H močno očita, a Yussuf mu odvrne, da ameriška vlada tako število nedolžnih ubije vsak dan. In krog je sklenjen. Priznam, da kot gledalec že dolgo, res dolgo časa nisem bil moralno tako razcepljen. In ko H predlaga za konec že nepredstavljivo metodo, me v prsih tako stisne kot še nikoli in že iščem nekaj, kar mi bo pokrilo oči. Nisem verjel, da bi nepredstavljivo metodo videli, takih filmov ni, a noremu H-ju sem verjel, da jo bo izvedel in to je to! Film gledalca prepriča, ga posrka, ga osvoji, gledalec tu ne more biti brezbrižen, enostavno mora razmišljati o dilemah, ki mu jih film servira.

H: Youssef! Do you believe I can do this? Agent Helen Brody : H., he believes it, he believes it! H : Faith is not enough, he has to know it! Agent Helen Brody : He knows it! H : Knowing is not enough! He has to see it.

Film ima cel kup močnih in pomenljivih dialogov. Najslajše in najintenzivnejše tvorita H in agentka Brody, ki sta na različnih bregovih, a zdi se, da eden brez drugega ne bi obstajala. Kdo je prepričljivejši? Kdo ima boljše argumente? Lahko razumemo Yussufa, oz. ga lahko spoštujemo zaradi tako popolnega načrta, kot se izkaže ob koncu?

Menim, da je scenarij fenomenalen, močan kot le malokateri zadnje čase. Kamera in režija včasih vsemu tempu ne sledita najbolje, seveda pa ne morem mimo nekoliko čudnega uvoda. Kontroverzni H na sceno pade kot iz zraka, še sedaj točno ne vem na kakšen način oz. zakaj tako vstopi v igro. Ampak od tu naprej film drži visoko kvaliteto in ne pojenja do zadnjega kadra. Igralski nabor je odličen, da ne rečem perfekten. Martin Sheen je izjemen, emocionalen, prepričljiv, saj dobro manipulira, dobro laže in doživeto kriči. Carrie Anne-Moss me preseneti, saj je take niti nisem vajen, medtem ko Samuel L. Jackson prikaže svoje najboljše trenutke, ki jih prodaja že celo kariero. Morda že videne trenutke, a to so njegovi patenti, kaj naj rečem drugega. Tudi ostale minuaturne vlogice so dobro zapoljnene. Film je režiral Greg Jordan, scenarij je napisal Peter Woodward.

Unthinkable je film, ki se gledalca dotakne, tako ali drugače. Je film poln emocij, je film, ki polarizira. Je film, ki te drži v krču. Malo slabega, veliko dobrega. Fabula vsekakor zmaga nad formo. Je film, ki se ga bo gledalec dolgo spominjal. Seveda ga moram močno priporočiti naprej. Kot pravi iztočnica, Right and Wrong no longer exist!

Imdb

Močno priporočam

  • Share/Bookmark


8 komentarjev ↓

#1   filmoljub dne 21.06.2010 20:24

Evo, si me prepričal v ogled. :) Še moj vtis.

#2 IZTOK GARTNER  IZTOK GARTNER dne 22.06.2010 20:25

Lepo, da se strinjava, Pauc.

#3 paucstadt  paucstadt dne 24.06.2010 00:40

Lepo, Iztok, lepo. ;)

#4   filmoljub dne 24.06.2010 07:59

Fartner: lepo in krasno in čudovito with a cherry on top, da se ti še vedno zdi pomembno, kdo se s kom strinja – ne pa to, kako pojasniš in argumentiraš lastna stališča. Pri slednjem je Pauc toliko boljši od tebe, da bi ti moral prosit za dovoljenje, ali se sploh lahko oglasiš na njegovem blogu. (Zlasti po tistem, kar si še ne tako dolgo nazaj o Paucu pisal, ti blogersko govno zafrustrirano.)

PAZI SPOILER

Nevermind. V vsakem filmu vsakdo vidi nekaj drugega in prav je tako. Osebno v tem filmu v prvi vrsti nisem videl “boja med dobrim in zlim” (to je tema, ki jo je tisoč drugih filmov tisočkrat bolje prikazalo, npr. odnos med Clarise in Lecterjem je naravnost briljanten) ter “cilja, ki opravičuje sredstva”, ampak predvsem relativnost in spremenljivost človekove etike v sodobnem medijsko zmanipuliranem svetu – v smislu tehtanja tistega, kar je nujno (življenje enega), zato da narediš nekaj, kar ima moralno večjo težo (življenje mnogih). To sporočilnost sem dojel in mi je všeč, ampak verjetno bi se zgolj to dalo alegorično in simbolično ponazoriti tudi kako drugače kot pa v obliki docela neverjetne situacije mučenja terorista, ki se je dal ujeti samo zato, da bi ga potem mučili (saj se je glede bombe očitno že vnaprej odločil). Kar potem prenaša neverjetno dobro. In njegovega mučitelja, ki mirno prereže vrat ženski in je pripravljen mučiti še otroka in je očitno vplivnejši od samega predsednika in najvišjih mož največjih tajnih služb.

Hočem popvedati tole: če so prikazali situacijo s teroristom, potem je očitno to treba vzeti na ta način, ne pa zgolj simbolično in kot metaforo. In situacija z mučenjem terorista je prikazana nedosledno, naivno, nelogično in z edinim namenom fasciniranja gledalca. Lahko pa, da se seveda motim.

Imam pa enega obetavnega v paci: GREEN ZONE. (Pst pst, zunaj je že DVDRIP in podnapisi.) Če boš gledal, Pauc, me res zanima tvoje mnenje. Na prvi pogled se mi je zdel kul med sodobniki tipa JARHEAD ali HURT LOCKER in drugimi prikazi bojevanja Američanov v puščavskih državah.

#5 cosmopapi  cosmopapi dne 24.06.2010 09:00

Pa da se še jaz oglasim in postavim svoje mnenje, zakaj mi je ta film bil eden najbolj butastih zadnjih časov… Kot prvo, v filmu ne vidim nobene kritike ameriške politike oz. njihovih načinov “vojskovanja”, ampak le navadno propagando nasilja, ki je nujno potrebna v vojni proti terorju. Tako ne moremo niti biti razcepljeni med Yussofom in Američani. Vsak gledalec je seveda proti tistemu, ki hoče pobiti milijone ljudi in je zato pripravljen tudi umreti. Tu vprašanje – „eden kriv ali milijoni nedolžnih“ niti ne more in ne sme obstajati, ker je odgovor logičen. Postane pa Yussuf simpatičen, ker se prijavi sam (v trgovskem centru stoji na miru !?) in verjame v to, kar počne. Kar pa privede do dveh vprašanj – zakaj se javi in kakšne so njegove zahteve, ki trenutno še držijo bombe pred eksplozijo? Ker se javi in ve da bo mučen, smo verjeli da ima zaradi tega tudi dobri razlog – skriti mikrofon, ki bo svetu razkrinkal umazane metode Američanov, osebni obračuni med katerimi, ki ga mučijo… nekateri razlogi bi pač morali biti? Ampak ne! Razlogov ni. Kateri so torej njegovi motivi in zahteve? Vsi pričakujemo (ker tako dolgo zavlačujejo v konec…) nekaj naštudiranega, osebnega… heh, zopet ne. Zahteve so tako nemogoče za izpolniti, da bi bilo bolje, če bi bombe takoj sprožil. Hmmm, zopet ne, raje se čaka tri dni, se pustimo pretepati, ustreliti ženo, ustrahovati otroke in potem pet sekund pred koncem vse povedati in priznati. Tu pa je propaganda št. 1 – “vsi muslimani (še posebej tisti konvertirani), so le navadni hipokriti, lažnivci in strahopetci, ki itak ne verjamejo v to kar počnejo in bodo cvilili, če jim Američan pokaže kako in kaj”. No, to pa še ni konec z našim Yussofom. Ko na koncu čisto izgubljen dobi pištolo v roke, ustreli raje sebe, kot pa morilca njegove žene. Jep, muslimani so res prave reve…. Pa smo že pri Jacksonu. Se spomnite, kako se je on vključil v zgodbo? Sploh ga nihče ni poklical. Tam se je znašel zaradi svoje žene, čez pet minut pa je z majhnim pomikom glave nekega moža v črnem, že dobil vse pravice za reševanje sveta. On je baje najboljši. Tako dober, da se sploh ne rabi povedati kaj vse je sploh prej počel. No, njegove metode so tako neizvirne, predvsem pa neučinkovite, da se tudi zaradi tega postavimo na Yussufovo stran. „Američani, če je to vse kar lahko storite v tako kriznem trenutku, potem pa res ne vem…“ In pazi to! Jacksonova žena je muslimanka (pri njeni izpovedi zgodovine sem se moral na glas zasmejati)! Evo, že smo pri propagandi št. 2 – “Američani nimajo ničesar proti muslimanom (če pa jih imajo za ženo), le svojo domovino ljubijo tako močno, da bi ubijali tudi otroke.” Aja, zadnja bomba, za katero je Jackson itak vedel? Se vam ne zdi, da je s strani scenarista/režiserja bila izmišjena-dodana zadnji hip? Propaganda št. 3 – “še vedno se moremo boriti v Iraku, ker se kaj takega vseeno lahko zgodi, ne glede na to, kako močno smo se trudili.” Če še samo omenim C.A. Moss. Na njenem mestu bi itak moral biti neki moški, ampak baba v filmu pač mora biti – po možnosti šefica. Bitje s čustvi, ki se na tako velikem položaju kot je, zjoče že ob prvi praskici terorista. Jackson je sicer pravi BadAss, vendar se mu ženska takoj zasmili in jo zato raje vzame za svojo – čeprav se v nobeni stvari ne strinjata. Dobro no, ne bom več z luknjami, ker po mnenju mnogih moč filma itak leži v tempu in dinamiki. Seveda, napetost je enostavno držati, če lahko tako enostavno preskakuješ čez logiko. Ali kot so si mislili ustvarjalci filma – če so oni nategovali in manipulirali folk s serijami, kot so Prison Break, Lost ali 24 čez cele serije, potem bomo tudi mi z lažnim vzdušjem zdržali tisto uro in pol.

#6   filmoljub dne 24.06.2010 09:10

p.s. Tisti čisto zadnji kader (kjer odšteva skriti časomat) je v ameriški verziji filma menda celo odrezan oz. četrte bombe sploh ni.

#7 paucstadt  paucstadt dne 24.06.2010 19:29

Cosmopapi, auč. :D Všeč mi je, da se mnenja takole delijo, sam sem se dovolj poglobil, očitno iz povsem drugega zornega kota kot ti, hvala za tole mnenje. @filmoljub: morda green zone pade še nocoj, vsekakor v kratkem. Ampak nimam nekih ultra visokih pričakovanj.

#8   filmoljub dne 25.06.2010 16:30

Check. Gledal Green Zone. Imaš prav glede tega, da ni dobro imeti prevelikih pričakovanj. Film ni nič posebnega. Ampak ne bom ti kvaril ogleda, pisal o njem pa tudi ne bom.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !