Navijač

Biti nogometni navijač ni lahko. Če že med letom zaradi različnega razburjenja in vzburjenja izpade nekontrolirana količina las, potem je ob takšnih vrhuncih kot je svetovno prvenstvo ta količina še toliko večja. Ampak ne gre le za izgubljene lase in posledično manj privlačen videz, gre za veliko več. In ker moram zadnje čase to obsesijo pojasnevati in opravičevati na vsakem koraku, sem se odločil, da o tem spišem en krajši spis. Svetovno prvenstvo pride na vsaka štiri leta, kar je že samo posebi merilo neke veličine in širine. Pravi navijač se v teh vmesnih letih večkrat opomni koliko je še do začetka naslednjega svet. prvenstva, ko je enkrat do začetka le še 365 dni, se stopnja nestrpnosti zviša za nekaj odstotnih točk. Ko je do začetka le še 30 dni, pa mora pravi navijač počasi začeti loviti formo. Tega se vsakdo loti na svoj način, nekateri trenirajo s pitjem alkohola, drugi z zadrževanjem urina v mehurju vsaj 45 minut, tretji počasi, a vztrajno začno zapostavljati ženo in otroke. Hm, kam se štejem sam bi težko rekel, verjetno k vsem primerom. Ko se vrhunec enkrat začne, se stvari drastično spremenijo. Od začetka do konca je v mislih le nogomet. Na dan so tri tekme in če ima pravi navijač srečo, potem je tisti mesec ali na bolniški ali pa celo na sončni upravi. Ampak ker večina vendarle nima te sreče, se je potrebno spopasti s tem, da zaradi službe kakšna tekma uide in se nikoli več ne vrne. Oh žalost in nesreča. Mnogi me postrani gledajo in se narahlo nasmejijo, ko veselo razlagam o ogledu tekme med, denimo, Japonsko in Kamerunom, ali pa Novo Zelandijo in Slovaško. Ampak obsedenec kolikor me je v hlačah, moram videti tudi te tekme. Včasih je mučno, včasih je težko, a videti jih moram, srce in duša mi ne pustita drugače. Da na svet. prvenstvu igra tudi Slovenija, je posebna zgodba. Takrat se raven testosterona in adrenalina zviša kot le malokdaj in preplavi me nek nekontroliran izbruh patriotizma, ki ga sicer ne poznam. Takrat sem pripravljen na vse, tudi na zadnjična hlebčka vtetovirati ime kapetana slovenske reprezentance; to bi bil hec, na levi strani črki RO in na desni BI. In da nato Slovenci še zmagajo… se počutim kot avstrijski duhovnik ob sprejemu novih ministrantov.

Finta turnirjev je seveda v stopnjevanju vrhunca. V predtekmovanju so bolj ali manj atraktivne tekme, sicer je vsak krog bolj zanimiv, a vendarle načeloma medsebojne tekme Nigerije in Grčije ne bi smele povzročati kakšnih pretiranih vzburjenj. Temu delu lahko brez problema rečem dolgočasna predigra, ki sicer pomalem rajca, a ne spet toliko. Nato se vrhunec veča in veča, vsak krog bolj, do finala, kjer so vsa čutila napeta kot strune in le še čakajo na končni izbruh. Tu se pa potem žge. Zato je prav, da gledalec do samega vrhunca pride čimbolj spočit. Poznam primere, kjer so nekateri prepotentneži do finala že potrebovali nov par jeter, šivanje mehurja, marsikateremu pa je žena pod nos pomolila ločitvene papirje. Temu se je res treba izogniti, če se le da, take stvari lahko opraviči le finale.

Kot rečeno, mora normalno funkcionalni moški zaradi nezmožnosti pojavljanja na dveh koncih, eno do dve tekmi na dan izpustiti. To je mučno in težko, a tako je. Zato je zelo pomembno, da vidi tisto kar lahko, se pravi recimo drugi polčas popoldanske tekme in pa v celoti zadnjo, večerno tekmo. Pravila so takrat znana, trenutno krožijo po elektronski pošti in tiste žene, ki jih še ne poznate mi javite, da vam pošljem to obvezno čtivo. Seveda v tem času lahko trpi spolno življenje, ampak ta trpi le pri boljši polovici, moški smo namreč zadovoljeni že z ogledom tekem, tako da tu pretirane škode ni. Za ostale fiziološke potrebe se pa vedno najde način oz. v drugih primerih moški ni odvisen od partnerke, zato je lažje. Sicer sedaj ne vem ali se moram partnerki opravičiti za odsotnost, mentalno in fizično, ampak verjetno se je v desetih letih že dodobra navadila, hej saj sta bila vmes že dva svet. prvenstva in dva evropska plus ostali primerljivi športni dogodki, LOST in ostalo… Ja ni kaj, ta mesec je čas, ko se res odlično počutim. Svobodno, zadovoljeno, srečen sem. Ni lepšega kot se zjutraj zbuditi dobre volje, z nasmehom na obrazu in rahlim ščemenjem, saj me že čez nekaj ur čaka nova nogometna sladica, morda sladka, morda kisla, ni pomembno, pomebno je le, da je tu. In tako še naslednje tri tedne. Za petek že od nedelje varčujem z glasom, sicer se mi roke takoj začnejo tresti, ko pomislim na tekmo, v zraku vidim lase, ki kar sami odskočijo iz lesišča, ko pomislim na petek popoldne, ampak vse to se splača. Kot rečeno, to obdobje pride enkrat na štiri leta in takrat ga je potrebno izkoristiti.

opomba: ta čas kakšna objava bolj nogometna in manj filmska, brez zamere :)

  • Share/Bookmark


7 komentarjev ↓

#1   filmoljub dne 17.06.2010 09:07

Bravo! Ne boš verjel, sem imel tudi sam en preblisk navdiha v spoznanju, da je na svetu še vsekaj drugega kot le filmi.

DAJMO NAŠI! :)

#2   cosmopapi dne 17.06.2010 14:30

Mogoče bo nekdo mislil da pretiravam, vendar prisežem da ne… Z fuzbalom sem še večji fanatik, kot s filmi. Kar pomeni – med letom ne zamudim (skoraj) niti ene tekme slovenske lige na TV, kaj šele iz španske ali angleške (čeprav gledam slovensko najraje, kar pa spet prištevam k mojem fanatizmu). Posvečenost nogometu je celo tako velika, da v življenju še nisem gledal nobeno celo tekmo kateregakoli drugega športa – niti naših v rokometu, košarki ali hokeju. Zame je samo nogomet in pika. Sedaj pa si lahko misliš kako natrpan je ta čas pri meni…

#3   filmoljub dne 17.06.2010 17:03

Jaz verjetno le nisem tak fuzbal-manijak kot ti, ampak ker vem, da imaš (tudi ti) otroka, ti lahko rečem samo VSAKA ČAST, da uspeš najti čas.

#4   cosmopapi dne 17.06.2010 18:15

Veliko snemam in gledam ponoči. Filmi pred “temo” ne pridejo nikoli na vrsto. Drugi dan, ko pa ura zazvoni ob 4.43 (vedno znova preverim in ne morem verjeti) za službo, pa mi oči dol padejo.

#5 paucstadt  paucstadt dne 17.06.2010 23:11

Heh, pa sem mislil, da sem sam v tem :D Torej sedaj je mesec nogometa, filmov se redko dotaknem povečini v zelo poznih urah, kar pa mi je potem pogosto žal zaradi jutranje utrujenosti etc… Ampak tale mesec bomo že potrpeli, ane. :D

#6   filmoljub dne 18.06.2010 18:22

BRAVO NAŠI !!! Moralna zmaga nad Američani !!! (to je bilo pa stresno…)

#7 paucstadt  paucstadt dne 20.06.2010 18:42

Mislim, da sredine tekme ne bom gledal. Zaprl se bom, izoliral in rezultat in lestvico pogledal šele ob koncu.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !