An Education (2009)

Navkljub mojim skorajšnjim orgazmičnim vzklikom, ki sem jih komajda zadrževal ob ogledu 3D spektakla Avatar, moram priznati, da mi zadnje dni male sive celice bolj kvalitetno in bolj sladko polnijo filmi, ki so po proračunu vsaj desetkrat manjši in marketinško niti približno tako izpostavljeni. Oni dan sem se grizel in komajda zadrževal solze ob ogledu morda najbolj surovega filma lanske letine Precious, o njem bo na tem mestu še tekla beseda, potem sem se pikro in huronsko zabaval ob ogledu nove črne komedije bratov Coen A serious man, bil presenečen nad igro Sandre Bullock v Blind Side, no izmed omenjenih pa me je še najbolj, in to moram reči naglas, navdušila mala trpka drama An Education, ki je prišla izpod rok meni poprej popolnoma neznane Lone Scherfig. Ne bom sedaj trdil, da je to film leta, oh kje, bom pa zatrdil, da gre za izjemno svež in pameten film, ki vsaj po moji oceni vsebuje vse kar mora dober film vsebovati.

Film predstavi zgodbo mlade, zgolj šestnajstletne Jenny, ki velja za izjemno inteligentno dekle, njena prihodnost je bolj ali manj zapečatena, vse poti vodijo na Oxford, kjer bo v prvi vrsti izpolnina očetove sanje in šele nato zadovoljila svoje. Da je za fantiče svojih let previsoka ovira je jasno takoj, ko odpre usta. Zato ne čudi, da oko na njen stas vrže starejši moški, ki pa za zanimivost in intrigo, poseduje kar globok žep in debelo denarnico. To bi bil grob povzetek, drugega tu ne bom razdajal, saj me potem večkrat kdo ustavi in potegne za uho, češ pokvarim si nam ogled. Lahko pa zapišem še to, da je ta možak obenem tudi izjemen retorik, govorec, ki v hipu otopli konzervativnega in zaščitniškega očeta, v trenutku očara mamo in na Jenny naredi tako močan vtis kot nihče poprej. Kako, sprašujete? Oh, dobesedno ji pokaže nebesa, pelje jo tja kamor želi, da ji tisto kar hoče, njene sanje postanejo resničnost.

Seveda si ne morem kaj, da ne bi film vsaj na skrivaj primerjal z že pomalem legendarnim The Graduate, vsaj tako na daleč bi si bila lahko sorodna. Podobno kot ob ogledu tiste klasike, mi tudi tu ves čas po glavi letajo podobne misli. To, da je ljubezen slepa je že kar pošteno obrabljena fraza na katero takole ob vsakodnevni klimi niti nisi tako pozoren, ko pa te v to tako prikupno prepriča film, se pa gotovo vsaj za hip zamisliš, pobrskaš po svojih ljubezenskih dogodivščinah in morda ugotoviš, da si tudi sam kdaj zaradi ljubezni obstal slep. Ha, recimo, da sam nikoli nisem oslepel, a kaj takega žal ne morem trditi za glavno protagonistko Jenny, ki je očitno izgubila vid. Nekdaj odlična učenka, ki so se ji vrata najbolj luksuznih šol otočja odpirala sama od sebe, sklene, da ji šola ne more zadovoljiti vseh potreb, tako je prepričana v ljubezen, da je pripravljena celotno prihodnost postaviti na kocko in se le prepustiti trenutnemu blagostanju. Da celotna situacija izpade še bolj neverjetno, poskrbita njena starša, ki zaradi slabih finančnih razmer modro ugotovita, da izobrazba kot sama od sebe vendarle ni glavni vir preživetja, hočem reči, starša spoznata, da je za dobrobit hčerinega nadaljnega živeža še kako pomembno, če bi se poročila z nekom, ki si je že zagotovil eksistenco. Šola že prav, vendarle se zdi bogati ženin vseeno močnejši adut. In kdor je očeta Jack poznal od začetka filma, ve, da je ta preskok pomalem kar šokanten.

Vsebina je zagotovo precej zanimiva, všečna, gledljiva. Je grenak in zabaven ter razvedrilen. Scenarij je lepo spisan, zgodba teče mirno in lepo, ko pridemo do prelomnega tvista, nas pa kar pošteno zvije, morda, le morda, se komu v delčku očesa pojavi celo solzica. Tam se gledalec začne kar malo presedati, kajti film zadnjih 15 minut krene na druge tire, postane bolj grenak, gledalec dobro začuti glavno protagonistko in ironijo, ki ji je padla  na pleča. Dramaturško film lepo stoji, dialogi so pametni in premeteni, liki so lepo spisani, nikogar ne moreš sovražiti.

Pa naj se za trenutek osredotočim na Davida, ki je tako pretresel svet mlade Jenny. David je izjemno kulturen, lepo vzgojen moški, ki ve kako se stvarem streže. Ko prvič naleti na Jenny, takrat lije kot iz škafa, ha, dober simbol, ji ponudi pomoč, toplo roko, zavetje in lepo besedo. Takoj ji pokaže, da je iz drugega testa kot tisti bebčki, ki se tako mlahavo lepijo na njo. Ko se srečata drugič, je že bolj neposreden, povabi jo na zmenek. Nato jo osvoji. Da gre za res izjemnega in potrpežljivega mladeniča pokaže s tem, ko brez problema počaka na njen 17. rojstni dan in ji šele nato odvzame nedolžnost, prej se zadovolji z le bežnim pogledom na grudi. Kavalir, ni kaj. Sam sem se vseeno ves čas spraševal ali gre za pravo ljubezen, je morda vmes kaj drugega? A kaj bi lahko bilo, punca denarja ni imela, nič ni imela, razen iskrivih oči, prikupne nedolžnosti in širokega uma. Aha, je bila zgolj trofeja?

Kot rečeno, film je odlično spisan, lepo posnet, zgodba teče tako kot mora. Tu prav veliko več ni za filozofirati. Pohvaliti moram le še igralski ansambel, ki je prepričljiv in odličen. Že znani Peter Sarsgaard, Alfred Molina in Emma Thompson so na svoji ravni, tudi Dominic Cooper in Cara Seymour sta prepričljiva, a vse v kozji rog pelje Carey Mulligan, mlada gospodična, ki bi skorajda morala ujeti kakšno nagrado ali dve. Vlogo Jenny je odigrala na vrhunski ravni, pokazala je razkošen talent in komaj čakam, da jo naslednjič vidim v akciji.

An Education je film vreden časa in ogleda, močno ga priporočam in ga že vidim na svoji letni inventuri.

Močno priporočam

  • Share/Bookmark


1 komentar ↓

#1   Top `09 dne 14.03.2010 23:38

[...] 7. AN EDUCATION [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !