PaucStadt

Jubilejni 20. patroni. Naj se za hip vrnem k Avatarju, pred dnevi sem ga videl drugič. Recenzijo preberite tu. Zanimivo tole okoli Avatarja, vidimo koliko je že zaslužil. Kot kaže bo Titanik padel. James Cameron ima tako dva filma v vrhu piramide najbolj donosnih, en človek, dva filma. Mislim, da tu lahko rečem le vsa čast in slava, to je velik uspeh, ni kaj. Po drugem ogledu sem nad vizualizacijo in tehnično dovršenostjo še bolj navdušen kot prvič, res gre za nove mejnike, ki ne bodo tako hitro preseženi. Montaža in režija sta odlični, tu ni dvoma. Par sekvenc sem bolj začutil kot prvič, par sem videl iz druge perspektive, zdel se mi je še boljši, evo da res. Mislim, da je že Tuva Robert L. omenjal ta prizor, pa naj ga tudi jaz še enkrat. Tam, ko se polkovnik v svojem super robotu bori s Jakeom – Navijem, ga že davi, ko ga Neytiri s strelom direkt v prsa dokončno pokonča. Kako tam Cameron dobro pokaže to akcijo. Pogled iz polkovnikove perspektive, pogled se izostri, tam stoji Neytiri, skoči in strel, kamera se obrne, puščica v prsih. To je vrhunsko izpeljano, pa še nekaj sekvenc je tako vrhunskih, dobro režiranih in zmontiranih. Ni kaj, Avatar je dober film, ogled v 3D pa obvezen. Ampak hej, zmagovalec zlatih globusov? Res? Kaj to pomeni za oskarje? Sem pa opazil kar nekaj referenc na Titanik. Najprej romantičen uvod, nato akcija do zadnjega in zaključek spet romantično umirjen, neko razodetje. Tam se je potopil Titanik in spremenil tok življenja, tu pade veliko drevo in vse spremeni, par, ki prihaja iz različnih kast, ko glavna junaka končno zadovoljita nestrpne gledalce in se prepustita mesenim užitkom, že naslednji hip nastopi akcija. Pa še veliko jih je, kar analizirajte. Se zato Avatar v mojih očeh kaj zmanjša? Ah dajte no.

No, patroni kot taki nič posebnega, videl stripovsko adaptacijo, a kaj, ko o stripu nič ne vem, videl Soylent Green in zehal zraven, videl Carrela v resno-komični vlogi, videl lov na Karađiča, Langello brez obraza, Almodovarja in še kaj…

Watchmen (2009) – vizuelno in tehnično prava poslastica, vredna ogleda. Tudi vsebinsko povsem zadovoljivo, dober film. Žal mi je, da korenin in zgodbe ne poznam iz stripov, bom skušal nadoknaditi. Vseeno priporočam za ogled, fani javite se in komentirajte. itivi

Dan in real life (2007) – Grenko sladka komedija s prav zanimivo fabulo, ki me je pritegnila. Si predstavljate ta tvist v realnem življenju? Ha, to bi bilo nekaj… Vseeno se zanimiva vsebina ni poklopila s preostalim delom, tako da film iz dneva v dan bolj kopni v spominu. itivi

Soylent Green (1973) – rad imam sci-fi iz 60ih, 70ih, tako prvinsko deluje. Ampak Soylent Green me ni prepričal, res ne. Si drznem zapisati, da me je dolgočasil? No, Heston je legenda in po Planetu opic in Zadnjem človeku se zdi kot edini pravi junak za ceneni sci-fi. Tudi tu je opazen, a sama vsebina in ta tako opevani tvist me ne prepričata, je pa res, da je film dandanes precej aktualen in tako ustrezen za kakšno retrospektivo. itivi

The Hunting Party (2007) – tole mi priporočajo odkar je zunaj. Zakaj ga nisem videl prej niti ne vem, morda zaradi glavnega igralca, ki me nikoli ni prav posebej močno prepričal. No, pa je dvd vendarle priromal v nabiralnik, kaj čem potem, ga pač pogledam. Ehm, nič posebnega, povprečna zadeva. Razen nekaj momentov, je praktično že ušel iz glave, pohvale pa Diane Kruger za prepričljivo kratko vinjeto. itivi

The Box (2009) – Frank Langella pride s polovico obraza in prinese škatlo presenečenja. Dober začetek, obupno slabo nadaljevanje, še slabši zaključek, filmu se izognite, če se le da.

Los abrazos rotos (2009) - mja, Almodovar, Almodovar. Rad gledam njegove filme, a tale me pusti bolj ali manj hladnega. Sicer mi je režija všeč, tudi Cruzova je dobra za ogled, všečna naracija dveh različnih časovnih obdobij, ampak sama vsebina me je kar razočarala, če smem.