Sunset Blvd. (1950)

Potem, ko sem se zadnje čase bolj ali manj posvečal letošnjim sadežem in jih nekaj izmed njih tudi močno priporočil, je bil že čas, da sem svojo dušo in telo spet nekoliko odpočil in odpeljal nazaj v čas čistega užitka. V čas, ko so snemali res velike filme, v čas, ki je meni kot gledalcu tako zelo pisan na kožo in ljub. Nič ne rečem, tudi letos je bilo nekaj filmov vrednih omembe, a pri takih novodobnih uspešnicah se vedno vprašam koliko časa bodo trajale, oz. koliko časa bodo ostale v obči zavesti. Glede na tempo, glede na povzemanje vsebin, glede na stanje duha, je danes samoumevno, da je film, ki je bil posnet, recimo pred tremi leti, že star in ni več aktualen, kar je zame osebno povsem zgrešena logika nerazgledanih konzumerjev. Sunset Blvd. je bil denimo posnet daljnega leta 1950, a ni danes nič manj legendaren kot je bil tedaj, ah kje, vrednost mu iz leta v leto raste. Tudi danes velja za enega izmed najboljših filmov vseh časov, učno gradivo vsem filmarjem. Torej njegova slava traja dolgih 60 let in prepričan sem, da bo sijaj ostal tudi za nadaljnih 60 let. Sam se še kako dobro spominjam ko sem ga prvič pogledal, bil je tih, turoben dan. Mislim, da je bil januar, tak mrzel januar je moral biti. Vem, da sem bil tiste dni močno obseden z nemškim imigrantom Billyjem Wilderjem, ki me je navdahnil prav z vsakim filmom posebej. Dobro se spominjam, da sem tistega januarja v enem tednu pogledal Stalag 17, Double Indemnity in Sunset blvd, ter tako na novo spoznal moč in magijo filmske struje. Če ne vsi trije, pa vsaj zadnja dva zagotovo pri meni osebno veljata za izjemna filma, katerima pripisujem same hvale. Ne da bi mi spomin na graciozno Glorio Swanson že zbledel, ah kje, film sem si zaželel še enkrat ogledati predvsem zaradi lastne zadovoljitve, poklona in darila samemu sebi. In povem vam, splačalo se je. Ker pa ta kos medmrežja umotvora o naslovnem filmu še ne poseduje, sem se odločil, da na hitro spišem besedo ali dve.

Že sam uvod razkrije, da bomo priča izjemnemu filmu. Kolona policijskih avtomobilo z glasno sireno nas pripelje na dvorišče mogočnega dvorca, kjer v bazenu leži mrtev moški. Glas v ozadju razkrije, da je mrtvec on in da se moramo za ugotovitev vzroka te smrti vrniti nekaj mesecev nazaj. Tako srečamo protagonista še čilega in zdravega, le v ogromnih finančnih težavah je. Finančna služba mu grozi z odvzemom avtomobila zaradi neplačanih obveznosti. Joe je scenarist, a posel trenutno ne cveti ravno najlepše. Po mučnem iskanju partnerja za odkup scenarija se ponovno znajde v primežu rubežnikov, ki mu želijo avto odpeljati kar na samem mestu. Zbeži jim, avto pa medtem skrije v garažo mogočnega dvorca, ki vsaj na zunaj deluje zapuščeno. Ko se sprehodi po dvorišču tega gradu, ga skozi okno pozdravi neznan glas in povabi noter. Joe ugotovi, da je lastnica tega mogočnega doma Norma Desmond, velika zvezdnica nemega filma, ki pa je s prihodom zvočnega filma padla v pozabo.

Joe Gillis: You’re Norma Desmond. You used to be in silent pictures. You used to be big. Norma Desmond: I am big. It’s the pictures that got small.

Zgornji dialog nato povzame celotno rdečo nit in idejo filma. Norma Desmond je ravno pred koncem lastnega scenarija, ki naj bi jo vrnil na filmski zemljevid in ji povrnil slavo in ugled. Ko ugotovi, da je Joe poklicni scenarist, mu takoj ponudi visoko plačo, streho nad glavo in svoje srce, Joe mora v zameno scenarij le primerno začiniti, vse ostalo je le stvar dogovora. Joe je tako praktično ugrabljen, a ker ga poklicna pot tako ali tako nikamor ne pelje, se nad tem niti ne pritožuje preveč. Vse pa se obrne na glavo, ko Joe ugotovi, da je z Normo nekaj hudo narobe in spozna, da je ostal brez svobode in je docela Normin ujetnik. Trpka drama, ki nosi veliko mero tragičnosti. Drama, ki obravnava obsedenost s slavo, psihično nestabilnost, ljubosumje itd.

Wilder nekoliko satirično, cinično in sarkastično nastavi hollywoodu ogledalo, namreč z Normo Desmond bi se lahko identificirala vsaka diva, vse bolj pa se mi zdi, da je s tega pogleda vsebina vedno bolj aktualna. 50a so bila polna gracioznih žena, ki so bila večja od filma, danes pa temu ni tako. A ravno danes se mnoga dekleta nosijo kot Norma, pa čeprav nimajo kaj pokazati. Se v Normi prepoznajo prava dekleta?

Vlečnih konj ima film na pretek, a vseeno bi dejal, da je najmočnejši kar Gloria Swanson, ki v vlogi Norme Desmond blesti od prve pa do zadnje minute. A kar je najpomembneje in tega ne gre spregledati, Gloria Swanson je Norma Desmond. Tudi Swansonova je bila svoj čas velika ikona nemega filma, ki se je nato v dobi zvočnega filma bolj ali manj izgubila. Če je prej na veliko snemala, je nato v obdobju med letom 1930 in 1950 posnela le še sedem filmov, naslovnega pa po skoraj 10 letni pavzi. Se je morda zato tako plemenito vživela v vlogo? Je zato tako prepričljiva, ker je igrala samo sebe? Zagotovo. Vsak njen gib, vsaka grimasa, vsaka beseda je balzam za naše čute. Vloga je odigrana z izjemnimi čustvi in to gledalec čuti, njen pogled, njene steklene oči lahko občutiš na koži. Ne bom daleč od resnice, če rečem, da je ta lik eden mojih najljubših ženskih v vsej filmski zgodovini. William Holden ji dela dobro družbo, a do njene ravni ne seže. Naj omenim še von Stroheima, ki prav tako na nek način igra sebe, nekoliko karikirano, a kljub temu. V vsakem primeru je Wilder na kup spravil same vrhunske igralce, ki ta sloves opravičijo in dvignejo že tako izjemen film še rang višje. Seveda velja pohvaliti režijo. Uh koliko kadrov je, ki bi jih človek gledal in gledal, recimo takoj tisti uvodni, s truplom v vodi. Ali pa zadnji, ko se Norma sprehodi po stopnicah in uživa v slavi. Scenarij je odlično spisan in niti za trenutek ne krene v napačno smer. Naracija in dramaturški lok sta do potankosti izpiljena, veliko k temu pripomore tudi tekoča režija. Fotografija je na nivoju, naj spomnim le na nekaj kadrov, ko vidimo Normo v temnem kotu kako gleda za svojim izbrancem. Sence odlično padejo in jo naredijo še bolj notorično in mitsko. Je pa Wilder dokazal, da je režiser velikega formata, saj nemoteno uporablja prava imena, medtem ko za nekaj sekundno vlogico k filmu pokliče taka imena kot so Buster Keaton, Anna Q. Nilsson in H. B. Werner in Cecil DeMille. Ne gre prezreti niti do potankosti izbrane scenografije in primerne glasbe.

Sunset Boulevard spada na polico vsakega filmofila, še več, naslovni film bi moral videti prav vsakdo, ki želi karkoli vrednega povedati o filmih nasploh. Hočem reči, to je film, ki ima neko vrednost in je zagotovo drastično vplival na sam razvoj sedme umetnosti. Če ne drugega, ga je potrebno videti zaradi izjemne Glorie Svansson. Sam sem ga pred časom na svoji top50 lestvici uvrstil visoko, na 6. mesto, za tem pa po vnovičnem ogledu stojim še bolj trdno.

And I promise you I’ll never desert you again because after ‘Salome’ we’ll make another picture and another picture. You see, this is my life! It always will be! Nothing else! Just us, the cameras, and those wonderful people out there in the dark!… All right, Mr. DeMille, I’m ready for my close-up.

Itivi

Močno priporočam +

  • Share/Bookmark


7 komentarjev ↓

#1 IZTOK GARTNER  IZTOK GARTNER dne 3.12.2009 00:40

Eden najboljših filmov vseh časov. Kapo dol.

#2   filmoljub dne 3.12.2009 07:39

Odličen zapis. Drži, čista noir klasika in legenda. Če se ne motim, je celo prvi film (ali pa eden od najbolj znanih med prvimi), kjer zgodbo restrospektivno pripoveduje lik, ki je že mrtev (kot npr. Spacey v Lepoti po ameriško) in kjer nekdo – kot omenjaš tudi sam – v resnici igra samega sebe (kot npr. Rourke v Rokoborcu) in ki cinično postreže z metafilmskim konceptom kritike Hollywooda (kot nešteti filmi mnogih režiserjev poslej) – skratka, Bulevar somraka je filmski vzorec in kalup za vse čase (spomnim se, da ga citira celo konec sicer ne najbolj posrečene farse Cecil B. Demented s S. Dorfomm), ki ga mirno postavimo ob Casablanco in Državljana Kanea in še kakšen nesmrtni kult iz preteklosti. 10/10

#3   bandit dne 3.12.2009 12:35

res izjemen film

pa njen služabnik je eric von stronheim, ki normi in gillisu zavrti film queen kelly, ki ga je on zrežiral, v njem pa je igrala swansonova :)

#4   Tuva dne 3.12.2009 16:51

Uživaški film, mnogo nesmrtnih izjav. Bral sem tudi, da že dalj časa pripravljajo remake, muzikalni remake z Barbro Streisand, lahko ne bo slabo.

#5   cosmopapi dne 3.12.2009 18:50

Verjetno največji režiser vseh časov. Verjamem, da si gledal tudi ostale njegove klasike, vendar si ne morem kaj, da ti ne bi priporočil tudi Ace in the Hole. Še ena njegova odlična zadeva. Kar se tiče zanemarjanja… na žalost, to ugotovljam tudi jaz. Čas oskarjev se pač začenja. V prejšnem mesecu sem si tako ogledal le dva starejša filma, med katerim pa je eden bil prav Wilderjev – One, Two, Three na MCM-u.

#6 paucstadt  paucstadt dne 3.12.2009 23:08

ace in the hole je prav tako odličen, sem ga videl ja. kot rečeno, imel sem wilder obdobje ko sem videl res vse kar se je dalo, a tega, ki ga navajaš ob koncu komentarja vseeno nisem videl.

#7   Gregc dne 4.12.2009 09:49

Pa še skok v drugo vizualni medij in sicer strip. Ravno glavni junaki tega filma so del zgodbe Zločini na Sunset Boulevardu serijala Leo Pulp (ki pa ima na žalost samo 3 dele). Vrhunska humorna predelava tem iz 40-let v Los Angelesu, polna filmskih referenc in noir vzdušja.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !