Moon (2009)

Zadnja leta je že nujno in samoumevno, da za uspešnim in kvalitetnim sci-fi filmom stoji številčen produkcijski ansambel in gora denarja. Ni denarja, ni muzike; je glavno načelo, ki zadnja leta odmeva v pisarnah producentov, ki se lotijo produkcije sci-fija. Pa vseeno se to načelo v praksi potem večkrat povsem podere, namreč tudi gora denarja ni pogoj za uspešen film, še več, trdim, da prav ta gora denarja še dodatno pokvari že tako piškav film, saj se ustvarjalci bolj kot s samo zgodbo in kategorizacijo likov mučijo z zapravljanjem denarja. No, zato še toliko bolj veseli dejstvo, da se tudi v tem žanru najde nekdo, ki zmore s pravim drobižem posneti nadvse močan žanrski izdelek, ki vsaj takole na prvo žogo utiša glasnejše in bogatejše brate.

Film Moon se prične nekako v slogu sci-fi klasik iz prejšnih dekad. Tokrat smo v bližnji prihodnosti, ko čoveštvo glavni vir energije pridobiva na Luni. Tam stoji postaja, celotno delo je robotizirano, človek tam opravlja le, ee fizična dela. Spoznamo glavnega protagonista, to je Sam Bell, moški srednjih let, ki se mu izteka pogodbeno delo. Na Luni je prebil zadnja tri leta, izoliran od sveta, edini stik z Zemljo so bila video sporočila, družbo pa mu je delal Gerty, sofisticiran robot, ki močno spominja na znamenitega Hala iz še bolj znamenite Odiseje 2001. Še dva tedna in nato se bo po dolgem, mučnem času samote vrnil na Zemljo, k svoji ženi in mali hčerkici. Njegovo stanje se zadnje dni iz neznanih razlogov slabša, postaja vedno bolj apatičen, ima močne glavobole, bežne halucinacije, res pravi čas za slovo iz tega zahtevnega delovnega mesta. Pri enem rutinskem opravilu naleti na težavo in doživi nesrečo, zbudi se šele na postaji, kjer pa ga pričaka grenko presenečenje. Tam sreča mlajšo verzijo samega sebe, ki je ravno prispel na svoje tri letno služenje. Sam tako spozna kruto resnico, kar povsem spremeni njegov pogled na življenje.

Iztočnic za globoka in dolga razmišljanja o mestu človeškega bitja v bližnji prihodnosti je tako veliko. Ob predpostavki, da bi ljudje nekega dne na Luni res našli nekaj koristnega za našo dobrobit, je zagotovo vprašanje kdo bi nato bil tako požrtvovalen, da bi pustil vse poznano na Zemlji in se podal na tako oddaljeno delovno mesto. Ko nam oko kamere prvič pokaže Sama, takoj pomislimo kako izmučeno in odsotno deluje, vidi se mu, da so ga delovni pogoji dodobra načeli, videli smo, da najverjetneje trpi nadčloveške muke, ne toliko fizične, bolj seveda psihične narave. Tako se mi je takoj porajalo vprašanje, kako tak človek nato ob vrnitvi na Zemljo sploh lahko funkcionira, kako se lahko ponovno navadi na hrup, na zabavo, na okusno hrano. No, film mi kmalu to misel zatre v kali, a nato me popade razmišljanje v drugo smer, namreč kako dobro razumem vodstvo korporacije, ki na tak način poslovanja verjetno vseeno precej privarčuje. In tu film udari z vso silo. Dobimo moralna in etična nesoglasja, ena govorijo v prid sleherne človeške duše, druga v prid golega kapitalizma. Škoda, da ne vidimo pogleda na Zemljo, škoda da ne vidimo kako družba stoji in deluje. Je kapitalizem mutiral v še bolj zloveščo obliko, ali pa je to le evolucijska nadgradnja že obstoječega, ki ga poznamo danes. Enako se lahko vprašam za dilemo drugega pola, namreč povsem možno je, da so kloni postali nekaj vsakdanjega in je bil Sam oz. njegova menjava le napaka v sistemu, ki ni zaznala, da je prvi Sam nesrečo preživel. O družbi na zemlji ne vemo nič in zaradi tega je kakršna koli sodba situacije na Luni lahko napačna. Sam sem po naravi realist, zato skušam na vsako stvar gledadi čimbolj realno, zato verjamem, da je Sam le produkt kapitalizma in ga na tak način tudi sprejemam, zato njegovih moralnih in etičnih načel ne kupim in ga sprejemam kot predmet. Uf, verjetno gola sporočilnost naslovnega filma ni taka, verjetno nam želi prebuditi tista druga, humana čustva, a bojim se, da v prihodnosti prostora zanje ne bo. Obraz tega prihodnjega kapitalističnega obdobja je Gerty, ki ve kako in kaj, ki kot pravi Sama razume, a se zaveda kakšna so pravila. Če grem še dlje, se lahko tudi vprašam kakšna je razlika med robotom Gertyjem in človekom Samom. Oba sta bila ustvarjena z enim in skoraj istim namenom, mar ne, edina razlika je, da so Gertyju to vprogramirali, Samu pač ne.

Jasno, da za tako nizkocenovni filmčič posebnih efektov ni pričakovati, a vseeno lahko z vsem ponosom zapišem, da je ustvarjalcem uspelo pripraviti odlično sceno, tisti daljni posnetki Zemlje, ali pa od zvezd svetleče Vesolje delujejo pomirjajoče, kažejo široko prostranost na eni strani in majhnost človeka na drugi strani, kar se celotni ideji odlično poda. Atmosfera deluje, gledalec se zaveda samote in tegob, ki jih Sam trpi. Seveda je v samem filmu moč zaznati kar nekaj že znanih sci-fi del, recimo Silent Running, Odisejo 2001, morda kanček Blade Runnerja in drugih, a to mu ne zmanjšuje končne ocene, saj se omenjenim filmom bolj kot ne prikloni in jih niti slučajno ne kopira.

Gre za režijski prvenec Duncana Jonesa, ki je med drugim sin legendarnega Davida Bowiea. Treba je reči, da jabolko ne pade daleč od drevesa, saj je Jonesu uspelo izjemno delo, ki se ga bomo spominjali tudi ob letni inventuri ob koncu leta. Glavno vlogo brez pardona odigra vedno bolj prepričljivi Sam Rockwell, na katerega sem bi sam pozoren že poprej, s tole uspešno izvedeno dvojno vlogo pa me le še bolj prepriča, da bi lahko ob podobnih projektih v prihodnosti postal eden vodilnih igralcev svoje generacije. Seveda ne gre mimo Kevina Spacyja, ki posodi glas famoznemu Gertyju, več kot odlično.

Tako, film Moon močno priporočam v ogled, bila bi velika škoda, da odplava mimo gledalcev. Mali film, ki pušča velike sledi.

imdb

- Močno priporočam

  • Share/Bookmark


7 komentarjev ↓

#1   filmoljub dne 25.10.2009 20:23

Super, odlično in hvala za tole priporočilo — meni že tako ljub žanr, glede Rockwella se na ves glas strinjam, postal je izjemen glumač, skratka — zadevo si bom zagotovo ogledal ob prvi priložnosti. Mogoče celo poročam. ^_^ Bom pa vsekakor pozoren še na neki drug podoben umotvor, namreč sci-fi psihološki triler Pandorum, ki se mi vsaj po začetnih simptomih in napovedniku (pa tudi po glumačih: Dennis Quaid, Ben Foster) zdi dokaj obetaven.

#2   cyco dne 26.10.2009 10:30

Pogledano včeraj zvečer, pomazano s kruhom in vseh devetindvajset prstov obliznjenih. Končno čezlužniški film, ki paradira s scenarijem, igro in fotografijo, čeprav ima vse pogoje, da se razvije v high-budget-lots-of-flares skrpucalo, pa mu tega nikakor ni treba. In za moje pojme do sedaj najboljša Rockwellova igra. Sci fi cuker letošnjega leta!!!

#3 w33d  w33d dne 26.10.2009 10:30

Tudi mene se je film precej dotaknil. Že pred ogledom sem pričakoval nekaj res izjemnega in to sem tudi dobil. Moon je odličen nizkoproračunski film, ki svoj uspeh bazira na dodelani karakterizaciji protagonsita in odlični zgodbi. Dodal bi morda le nekaj, kar si izpustil. Glasbena podlaga je namreč fantastična, sploh sekvenca “Welcome to Lunar Industries (three years later)”. Se vidi, da jo je spisal trenutno eden izmed najbolj nadarjenih piscev glasbe, Clint Mansell. Sam upam, da bo Rockwellu uspel veliki met, in da bo nominiran za oskarja. Glede na to, da je režiser že začel kampanjo s to akcijo, je ta opcija že malo bolj verjetna kot nekaj mesecev nazaj, a pot je še dolga in konkurenca je prav v tej kategoriji ponavadi največja. Ob najbolj optimističnem razpletu bi se torej lahko veselili nominacij Rockwella, Mansella in Parkerja za scenarij.

#4   silvestre dne 30.10.2009 11:10

Film je zelo dober, o tem ni govora… sam mam par vprašanj. Če jim že uspe naredit umetno inteligenco na takšnem neverjetnem nivoju, kako jim potem ne uspe naredit robotizirano delovno silo..? Poleg vse te napredne tehnologije, kako oni tam dole na zemlji ne skužijo, da malo preveč src utripa v postaji, da se malo preveč vozil naenkrat fura predaleč naokoli po luni, kak ona postelja ne skuži, da se dejansko ni noben ulegel v njo, da je nekdo vstopil v območje (klet baze), kjer ne bi smel bit noben…? In kak niso pomislili sprogramirati Gertya tako, da jim javi, ko nekaj ne štima… ne pa da mu še pomaga…?

Sej ne pravim, da so to pomanjkljivosti filma (no, po eni strani tudi so, po drugi pa brez teh filma sploh ne bi bilo) ampak so definitivno malomarne pomanjkljivosti največje energetske korporacije! Šalabajzerji… :)

#5   mrXfilm » Izvorna koda dne 5.08.2011 16:49

[...] Duncan Jones sodi v gardo mladih angleških filmarjev. Predlani je presenetil s suverenim prvencem Mesec, v katerem je s portretom osamljenega in stravmatiziranega lunarnega delavca drezal z vprašanji [...]

#6   Alex van der Volk dne 2.10.2011 02:49

Pa sem si še enkrat več pokvaril filjm in tokrat prav pošteno. Priznam, da je bolelo, ko sem prišel do dela recenzije, ki je povzročil, da ogled tegale skupka gibljivih sljik ne bo tako prvenstven, kot bi bil sicer. Prav mi bodi, kaj pa berem recenzije pred ogledom filjma… V glavnem, hvala za tale izčrpen povzetek (pri Filjmoljubu sem resnično pogrešal kakšen podatek več, kar se sicer zelo zelo redko zgodi), filjm, ki se mi že nekaj časa valja na :L disku pa bo šel v mojo zbirko ogledanih gibljivih sljik ob prvi priliki :)

#7   PaucStadt dne 5.10.2011 18:09

Sorry če sem kaj pokvaril, ampak pri svojih zapisih se na pravilo spoilerja ponavadi požvižgam :-) Lahko tako več in bolj globoko razmišljam. Vseeno ga poglej, film je v vseh primerih izjemen.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !