Memento (2000)

Ko filmski recenzist ostane brez ideje ali trenutnega navdiha, je prav, da se poglobi vase in pobrska po podstrešju, če se kje skriva kakšen zaklad katerega bi bilo smotrno še enkrat pogledati in o njem spisati besedo ali dve tudi na tem koščku medmrežja. Tako je storil tudi avtor tega besedila, a ni brskal po prašnem podstrešju, ampak je s klikom ali dvema skočil na itivi in si brez večjega obotavljanja priklical enega izmed najboljših filmov novega tisočletja. Menim, da je film Memento, ki je nemudoma postal ultimativni hit, še danes eden izmed svetlejših mejnikov filmografije novega tisočletja, pa naj me sedaj bralci napadejo in mi to tezo spodbijajo kakor vejo in znajo.

Glavni junak naslovnega filma je Leonard, na zunaj povsem simpatičen dečko, ki pa trpi za hudo izgubo spomina. Zadnja stvar, ki se jo spomni je umor njegove žene, od tu naprej je vsak dan nov začetek. Da svojega novega poslanstva ne pozabi, si na polaroidne fotografije zapisuje kratka sporočila, ki ga vsak dan znova opozarjajo na nevarnosti, tiste pomembnejše informacije pa si je dal tetovirati na telo. Tako ga napis čez prsi ves čas opominja, da je njegovo poslanstvo maščevanje ženine smrti. Tako nekako bi v grobem povzel vsebino. Seveda je čar filma drugje in ravno ta čar ga naredi tako vrhunskega in vrednega večkratnega ogleda. Kaj lahko pričakujemo nas opozori že prva sekvenca, ki tako metaforično zavrti čas nazaj skozi prizmo polaroidne fotografije. Tako nato krene celoten film, namreč prva sekvenca filma je konec zgodbe in zadnja je začetek. Konfuzno? Morda, priznam, tudi sam sem imel ob prvem ogledu na samem začetku nekaj rahlih težav, a ko te film enkrat potegne vase in prevzame, je sledenje zgodbi povsem razumljivo in gledalca ne spusti žejnega čez vodo. No, naj se tu ustavim in se za trenutek zazrem proti razpletu filma, oz. v tem primeru zapletu. Hm, a sem še prepričan, da nisem bil pripeljan žejen čez vodo? Namreč konec pusti kar nekaj vprašanj, na katere pa lahkih odgovorov vendarle ni. Zadnjih nekaj minut sem si večkrat zavrtel in do nekega končnega odgovora nisem prišel, lahko rečem celo, da mi vedno znova odpre dodatna vprašanja, namreč stanje v katerem se je znašel Leonard je res hudo travmatično in to stanje je več kot idealno za manipulacije premetenih ljudi, ki ga obkrožajo. Sedaj je le vprašanje kdo z njim bolj manipulira.

Leonard Shelby: I meet Sammy through work. Insurance. I was an investigator. I’d investigate the claims to see which ones were phony. I had to see through people’s bullshit. It was useful experience, ’cause now it’s my life.

Glavni atribut filma je seveda briljantno spisan scenarij, pod katerega se podpišeta brata Nolan. Zanimiva in inovativna sruktura ga dvigne nad vse ostale in lahko rečem, da tudi sam nadušeno aplaudiram ideji in izvedbi, saj je ob kupu filmov, ki igrajo na enako vižo prav radost in veselje pogledati nekaj tako izvirnega. Omeniti velja vmesno kratko vinjeto o Sammyju Jenkinsu, ki mu glavni lik nameni veliko pozornosti. Čeprav sprva ta štorija deluje le kot vez med samimi preskoki, pa se vloga in teža Jenkinsa vedno bolj odraža proti koncu filma, prav ob samem koncu pa dobi celotna prigoda povsem drug pomen.

Gledalec je tu kar na preizkušni, namreč zaradi nenehnega suspenza je ves čas v krču, poleg tega pa mora biti ves čas pozoren na morebitna razkritja, ki bi olajšala samo razumevanje filma. Morda bi bilo prav, da tudi gledajoči svoja spoznanja in ugotovitve zapisuje na polaridne fotografije in si tako olajša delo, a kaj, ko bi moral prevečkrat prečrtavati svoje ugotovitve in jih na novo pisati. In kot pravi Leonard, nikomur ne gre zaupati, razen sebi, zato pa je potrebno imeti sistem.

Ob scenariju je potrebno ob bok postaviti tudi lucidno režijo in učinkovito montažo, prav montaža deluje kot močno lepilo, ki drži film skupaj. Režiserju je uspelo nekaj kadrov zares imenitno posneti, čuti se vpliv noir obdobja, nenazadnje imamo tipičnega noir protagonista, fatalko in zgodbo, kjer se usoda prav igrivo poigra z življenjem vseh prisotnih. Zaradi res izjemne fotografije in fine atmosfere mi bo zadnjih nekaj minut verjetno za vedno ostalo v spominu. Seveda je prav, da ob vsem tem na koncu omenim tudi igralski ansambel, ki daje filmu še tisto zadnjo češnjo na smetano. Guy Pearce je fenomenalen v vlogi Leonarda, Mossova in Pontoliano pa več kot odlična v stranskih, a celotno gledano, precej pomembnih vlogah.

Ni kaj, Memento je film, ki ga je potrebno videti večkrat, pa še takrat ni točno jasno kam pes taco moli. Pušča lastno interpretacijo in to je tisto kar sam ljubim pri filmih, namreč ravno različen pogled na svet, različna interpretacija življenja nas dela tako unikatne in prav vesel sem, da film kot umetniško delo, to prebudi in izvleče iz nas.

Močno priporočam +

  • Share/Bookmark


5 komentarjev ↓

#1 IZTOK GARTNER  IZTOK GARTNER dne 22.10.2009 00:54

Ultimativni hit? Hm, če film zasluži 25 milijonov dolarjev mu težko rečemo hit, kaj šele ultimativni hit. Predlagal bi raje oznako kult.

#2   filmoljub dne 22.10.2009 07:37

Aaaaargh, sem ti skoraj fovš, da si ti napisal recenzijo tega filma. :D Ampak ker je odlična, ti odpustim. In se seveda histerično strinjam, Memento je eden zanimivejših filmov zadnjih desetletij, meni osebno Nolanov daleč najboljši (doslej) in dramaturško eden najbolj inovativnih nasploh (črnobele sekvence v pravilnem časovnem zaporedju se izmenjujejo z barvnimi kadri, ki potekajo nazaj). Da ne bo kakšen “recenzist” spet sral, kako v komentarjih običajno napišem samo “whoa dude, cool recenzija”, bi dodal še svoj vtis o sporočilu tega filma: namreč nezanesljivost individualnega spomina in relativizacija lastne izkušnje (torej nič ni absolutno, vse je stvar interpretacije) – v smislu, da je resnično tisto, za kar se preprosto odločimo, da bo resnično. (In to dejstvo velja celo v pravosodnem sistemu in drugih družbenih institucijah.) Še več, tudi interpretacijo resnice je mogoče prikrojiti, tako kot Leonard zavestno zmanipulira samega sebe (vedoč, da bo to itak pozabil že čez par minut), samo zato da bi kaznoval izkoriščevalskega Lennyja. Kar že spet potegne za sabo pomembno moralno in etično premiso: torej mi sploh ni do objektivne resnice, ampak samo do nekega trenutnega zadoščenja in osebnih koristi. Zelo filozofski film s pomenljivim sporočilom in vsekakor kult.

#3   filmoljub dne 22.10.2009 13:21

p.s. Pa še tale zanimiv link:

Everything you wanted to know about “Memento” http://dir.salon.com/story/ent/movies/feature/2001/06/28/memento_analysis/index.html

#4   Inception (2010) dne 4.08.2010 00:33

[...] pravzaprav neverjetno dober za debi. Nato Nolan postreže z znamenitim in sedaj že legendarnim Mementom, ki je gledalca vrtel kot le malokateri film poprej. Memento je labirint, enigma, mentalni oreh. Ko [...]

#5   mrXfilm » Izvor dne 7.08.2010 17:26

[...] sledimo v Batmanovih novih oblačilih, in cikcakasto štorijo, reprezentirano v filmih Following, Memento in Skrivnostna sled, tako da je z mastno promocijsko zabelo vprašanje odziva filmske trume zares [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !