Das Boot (1981)

Sie wird nicht fangen uns dieses Mal! Nicht dieses Mal! Sie haben uns nicht entdeckt! Nein, sie sind alle in ihren Kojen Schnarchen! Oder wissen Sie, was? Sie sind an der Bar trinken, feiern unseren Untergang! Noch nicht, meine Freunde. Noch nicht!

Ni veliko filmov, ki bi se tako močno vtisnili v moj spomin. Pred leti, ko sem prvič pogledal naslovni film, sem zaradi realizma in klaustrofobije za trenutek obsedel na sedežni in z odprtimi usti ugotavljal, da me tako verjetno še nikoli ni stisnil noben film. Pred dnevi sem si omenjeni film ogledal še enkrat, tokrat s še bolj lačnimi očmi, ki so si po dolgem času želele videti mojstrovino in za nekaj uric pozabiti na vsakdan in zgolj uživati pred ekranom. Lahko zapišem, da me je v drugo film Das Boot še bolj zadel in ugotovitev, da ga pred meseci nisem uvrstil na svoj top 50 seznam, me utegne skeleti še nekaj časa. Sem ga pozabil, sem spregledal njegovo vrednost?

Na začetku se zdi, da bomo priča še enemu vojnemu filmu. A ta občutek nas kmalu zapusti. Takoj, ko famozna podmornica izpljuje iz pristanišča in se na širnem morju poda v lov za angleškimi ladjami, je jasno, da gre za film, ki nas vseh 200 minut ne bo spustil iz primeža, da gre za avanturo, kjer pekel pokaže svoj pravi obraz, da gre za psihološko vojno, kjer zmagovalcev ni in je vsak le žrtev sistema in norosti.

Za začetek je potrebno vedeti nekaj zgodovinskih dejstev. Podmornice so bile na začetku precej uspešno orožje. Tihi ubijalec iz globočin. Ladje jih na začetku niso uspele zaznati, zato nihče ni vedel kje in kdaj bodo torpedi iz podmornic dejansko udarili. Marsikatera vojna se je dobila zaradi prevlade na morju. Kasneje je tehnlogija napredovala, ladje so uspele prepoznati nevarnost in se tudi uspešno braniti. Podmornice so tako postale lahke tarče. Vsi vojaški strategi so se tega zavedali, le Hitler je vztrajal pri podmornicah. Zaradi te firerjeve arogance, je na morju ugasnilo ogromno nemških življenj.

Na pot pospremimo 43 glavo posadko, sami golobradi mladeniči so to. Pridruži se jim patriotski novinar, ki je tam zato, da spiše in fotografira to junaško avanturo. Avantura se prične, najprej povsem vsakdanje zagate življenja v podmornici, nato zmagoslavno torpediranje sovražnih ladij, kasneje boj za življenje in smrt. Kmalu lovec postane žrtev. Lovec postane plen neizprosnega bombarderja, ki čaka in preži na vsako napako svoje nove žrtve.

Seveda je Das Boot prej prihološka drama kot vojni film. Vojne praktično ne vidimo, ni pomembna. Gre za vojno živcev, ki so tam, več kot 100 metrov pod vodo še bolj napeti. Že takrat, ko se podmornica zgolj testno potaplja globoko proti dnu morja, je atmosfera neverjetno dobro posneta in zajame ves strah in trepet, ki ga tisti čas mornarji lahko občutijo. Kako težko in tiho vsi dihajo, gledajo proti meritvam in poslušajo pokanje sten zaradi pritiska. Precej dobro posneti kadri, ki razkrijejo vse artribute te psihološke zagate v kateri so se znašli mladeniči. Ko gre zares, ko nad podmornico in celotno posadko ves čas bedi sovrag, so ta občutja še bolje prikazana. Še bolje režirana in še bolje kažejo klaustrofibičen krč na obrazih vseh vpletenih. Podobno doživlja tudi gledalec. Tudi gledalec se znajde globoko pod gladino morja, tudi gledalec ne ve kdo ali kaj preti na površju in čaka na napako. Suspenz, ki ga nima niti Hitchcock. Ko se razmere v podmornici še bolj zaostrijo, takrat ko minute tečejo strašljivo počasi, ko kadri trajajo celo večnost, tisto film dviga v višave. Tam film zraste v legendo, gledalca potegne vase, ga osvoji, prestraši in šokira. Podmornica se nekontrolirano potaplja, vse do dna morja. Liki, ki so bili poprej le statisti, kar naenkrat dobijo ime in obraz, skrbi nas za njih. Je to res njihov bridek konec? Sedaj se nam ti obrazi zasmilijo, kaj pa takrat, ko prav ti obrazi v morju pustijo sovražne mornarje? Tista sekvenca je hudičevo pomenljiva in večplastna, ki dokazuje, da gre v vojni zares. Pa še nekaj, filmu ne gre očitati ne pretiranih proti-vojnih sporočil, niti prehude kritike nacističnega sistema. Film se s tem ne ukvarja, za razliko od ameriških filmov za katere se zdi, da morajo za vse imeti pripravljen odgovor.

Režija filma je na zelo visoki ravni, saj gledalcu nikoli ni dolgčas. Lahko zapišem, da ima nekaj izjemnih režijskih prijemov, ki film še dodatno začinijo. Meni osebno so bili precej všečni bližnji portreti vpletenih, obrazi iz katerih se je dalo razbrati vse občutke, ki so tedaj držali lik. Razmere v podmornici so realnejše od tistih v dokumentarnih oddajah, kar pa še dodatno krepi atmosfero. Pomembno je vedeti, da je bilo večino notranjih prizorov posnetih z ročno kamero, katero je vihtel Jost Valcano in z njo tekal po sceni, ter tako dodatno okrepil atmosfero in klaustrofobijo.

Izmed igralskih vložkov ne morem mimo izjemnega Jurgena Prochnowa, ki je kapitana podmornice odigral na neverjetno visokem nivoju. Kapitan Lehmann predstavlja avtoriteto, močnega človeka, ki pozna delovanje in razmere v podmornici, zato točno ve kako in kaj se zadeve v danem momentu odvijajo. Tudi če kaže slabo, tega svojim kameradom ne pokaže, ampak pogumno vodi ekipo naprej. Je tudi eden redkih, ki se z politiko tretjega rajha ne strinja in že vnaprej ve, da bo slej ko prej prišlo do razpada. Je vlečni konj podmornice, prvi, ki bi proslavljal zmago in zadnji, ki bi priznal poraz.

Pomemben dejavnik je seveda tudi glasba, za katero stoji odlični Klaus Doldinger. Vsebuje prepoznavno instrumentalno spremljavo, ki je z leti zrasla v mit in legendo, dobila mnogo predelav, a prav v originalu, v kadru s podmornico pride do pravega izraza. To je morda ena izmed bolj znanih glasbenih spremljav filmskega sveta nasploh, morda je nekoliko bolj prepoznan le valček Nina Rote iz Botra.

Das Boot je velik film, ki ima mesto na vseh top izborih, tudi imdb lestvica ga ima kar visoko, na 67. mestu ta hip. Pomanjkljivosti nima, je pa potrebno imeti čas, če želiš pogledati režiserjevo verzijo, ki traja 3h in pol. Vendar se izplača, saj film veliko da, veliko pokaže, še več pa gledalec dobi, ko o njegovi vrednosti začne razmišljati naslednje dni. Film, ki ameriške filme o podmornicah spremeni v srednješolska dela.

itivi

Močno priporočam +

  • Share/Bookmark


4 komentarjev ↓

#1   silvestre dne 26.06.2009 12:29

A ne veš, da google ne prevaja najbolje…? :) Tisto v nemščini je zelo slabo napisano. Za razliko od tvoje recenzije.

#2 Rado  Rado dne 26.06.2009 12:51

Spominjam se klepeta mornarjev, po opravljeni službi. Nekdo si je idealen dan predstavljal takole:

“Heute Morgen nicht arbeiten, die Macshinen sind kaput, eine shöne Dame ficken, das ist Prima Gut”.

#3 paucstadt  paucstadt dne 26.06.2009 15:56

@silvestre: Veš, najprej sem nalimal angleški dialog. Pa sem tik pred objavo opazil, da to nekako ni užitno. :) Seveda mi je na hitro prevedel google, praviš, da povsem napačno. ups. ;)

#4 chef  chef dne 25.12.2013 20:55

Grozljivo dober film. Brez odvečne šares, pove samo tisto, kar je pomembno. In s tem pove največ.

Sploh ne najdem šibke točke.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !