Rear Window (1954)

Jeff: Why would a man leave his apartment three times on a rainy night with a suitcase and come back three times? Lisa: He likes the way his wife welcomes him home.

Jeff je fotograf, ki dela za neko rumeno revijo. Ima zlomljeno nogo in tako je obtičal v domačem stanovanju, kjer se iz dneva v dan bolj dolgočasi. Njegovo stanovanje je obrnjeno v center uličnega dogajanja, skozi okno svoje dnevne sobe pa precej jasno in razločno vidi v vsa stanovanja, ki stojijo nasproti. In tako Jeff najde nov hobi. Cele dneve preži na ulico in na njene prebivalce, vdira v njihovo zasebnost, analizira njihove odnose in se ob tem simpatično zabava. Tako ve za kaprice pravkar poročenega para, ve za zabave, ki jih prireja pianist na drugi strani, ve za osamljeno ženico, ki nazdravlja sama sebi, ve za čuden par, ki spi na balkonu itd. Njegovo pozornost pa najbolj privabi par, ki se hudo spre, možak čez cesto pa se zdi dokaj nasilen. Jeff naslednje jutro sosedove žene nič več ne vidi. Jo je ubil? Jo je razrezal v kopalnici in pospravil v kovčke, ki jih je potem tovoril iz stanovanja? Karkoli, v sosednjem bloku se je zagotovo storil umor in on je edini, ki mu je bil priča. Na svojo stran spelje ljubico Liso, ki kmalu postane tako obsedena kot on, tudi pomočnica Stella verjame, da se pri sosedih dogaja nekaj krutega. V akcijo pokličejo detektiva, ki pa najprej Jeffu navije ušesa, kajti, njegovo početje ni le moralno sporno ampak tudi krši zakon. Jeff je še naprej prepričan, da je bil priča umoru in ko mu detektiv dokončno odkloni pomoč, je trio Jeff-Lisa-Stella odločen, da bodo zadevi sami prišli do konca.

Preprosta iztočnica, ki pa jo Hitchcock zapakira v mojstrsko študijo obsedenosti, misterioznosti in voajerizma, ki mu filmski svet ne prej ne potem ni imel para. Ne poznam veliko filmov, kjer bi se jaz kot gledalec tako poistosvetil s filmskim likom. Ko Jeff gleda skozi okno in opreza za sosedi, si to želim tudi sam. Zakaj? Zgodbe iz sosednih oken me zanima tako močno kot to zanima poškodovanega in zdolgočasenega Jeffa. Kaj se dogaja pri mladoporočencih? Kaj si misli tisti pianist? Zakaj čudaka spita na balkonu? Hitchcock vzbudi v gledalcu tisto, kar niti ne vemo, da imamo. To je želja po voajerizmu, želja po prepovedanih informacijah, uvod v resničnostni šov. In če se gledalec skupaj z glavnim junakom tako spusti v pusta življenja nezanimivih osebkov, kakšne fantazije sproži nato verjetni umor. Teorije padajo kot zrela jabolka, ideje še dodatno meša nakit uboge ženice, pa torbica, pa sosedov pes, pa presajene rože, razglednica, telefonski klici itd. Sosed je takoj proglašen za morilca, tako v očeh glavnih protagonistov, kot tudi v naših mislih. Pa nima nihče nobenega dokaza.

Hitchcock v svoja dela vedno doprinese nekaj več od drugih režiserjev, nek del vedno izspostavi na tak način, da film sam po sebi postane sinonim za tovrstna dejanja. Če je v Vertigu glavna tema obsedenost, je v Dvoriščnem oknu to voajerizem. Ampak pozor, oba omenjena elementa imata vlogo tudi v drugem filmu. V Vertigu je glavni lik obseden z žensko, ki mu je padla v smrt, a voajer je bil že prej. Se spomnite kako jo je zalezoval in naskrivaj občudoval? Enako je pri naslovnem filmu, glavni protagonist je bil najprej voajer, nato je postal obsedenec, ki na vsak način hoče raziskati primer in potešiti svojo obsesijo. Torej oba elementa imata veliko vlogo v obeh filmih, Hitchcock pa vse skupaj prikaže tako, da imamo občutek, da se v dotičnem filmu poigrava le z enim. Zato je Vertigo sinonim za obsedenost glavnega lika, Rear Window pa sinonim za voajerizem.

Hitchcockovi liki vedno izgledajo kot ljudje iz ulice. So normalni in tako se gledalec hitro lahko poistosveti z njimi. Jeff je idealen primer normalnosti. Nima drugega dela, zato opreza za ljudmi na ulici. Zakaj preprosto ne gleda tv-ja? Zakaj ne bere knjige recimo? Zakaj se bolj ne posveča zaročenki, ki je na obisku? Bolj ko postaja obseden, bolj privablja gledalca. Ko postanejo obsedeni trije, je gledalec že povsem na njihovi strani in čaka enako vneto na razplet kot vsi protagonisti.

A murderer would never parade his crime in front of an open window.

Razplet filma je seveda antologijski. Močan, impozanten, suveren in… pravičen. Soseda ves čas gledamo kot negativni lik, pa čeprav o njem resnici na ljubo ne vemo veliko. Ko pride do končnega soočenja med njim in Jeffom, tudi gledalca stisne, kajti tudi gledalec sam je bil del vohunjenja. Jeff je za kazen odvržen skozi okno, kaj pa mi?

Hitchcock tudi tu ženski lik nekoliko podceni, pa čeprav ob koncu Lisa s pogumnim dejanjem reši celotno uganko. A prav Lisa je tipični ženski lik, ki ga v filme vpelje ta režiser. Vsa bleščeča, lepa in simpatična, a Jeff jo stežka sprejema v svoje življenje. Čeprav se pred njim šopiri kot pavji samec, pa moškega bolj privablja skrivnost v spalnici na drugi strani ulice.

Grace Kelly, monaška princesa je bila za vlogo seksi Lise idealna izbira. S Hitchcockom je sodelovala še istega leta v srhljivki Dial M for murder in kasneje v nekoliko bolj romantičnem To Catch a thief. Bila je lepotica filmskih platen, njena pot pa se je končala precej tragično. O Jamesu Stewartu nima smisla izgubljati besed, dolgo je veljal za muzo Alfreda Hitchcocka, v tej vlogi pa verjetno pusti vse tisto kar je bilo odličnega pri njem.

Film si kakšnih posebnih priznan ni prislužil, a njegov sloves po vseh teh letih še vedno raste. Vedno bolj, kajti z razponom resničnostnih šovov in podobnih zguncarij, se vsakič bolj vračamo k Jeffu in njegovemu daljnogledu. Rear Window je marsikje spoznan za najboljše delo velikega Alfreda Hitchcocka, tudi meni je med najljubšimi, zatorej čutim prav posebno zadovoljstvo, da sem si ga po dolgem času spet imel čast ogledati. Idealen film za širitev Hitchcockove zbirke.

Klik: http://www.itivi.si/films/detail/27925/

Imdb: http://www.imdb.com/title/tt0047396/maindetails

  • Share/Bookmark


4 komentarjev ↓

#1   filmoljub dne 2.03.2009 07:41

Ni kaj dodati. :) Odličen zapis in resnično eden od Hitchcockovih najbolj reprezentativnih filmov. Ugotavljam tudi, da so vsi poskusi rimejkov in ripoffov Hitchcocka obupno porazni.

#2   silvestre dne 2.03.2009 10:11

Grace Kelly je res najlepša. Sicer nisem uspel videti njenih ostalih filmov, a v tem prav sije! :)

#3 IZTOK GARTNER  IZTOK GARTNER dne 3.03.2009 03:39

Filmoljub, si pozabil na filme Briana DePalme?

#4   filmoljub dne 3.03.2009 07:37

De Palma ni posnel nobenega rimejka Hitchcocka. Se mu pa večkrat pokloni pri vizualizaciji, glasbi, snemalnih lokacijah in tehnikah ter seveda podobnih motivih. Ne govorim o tem in ne, nisem pozabil.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !