Vicky Cristina Barcelona (2008)

Ne bom rekel, da se je Woody Allen v zadnjih desetih letih poslabšal, rečem pa lahko, da se je spremenil. Potem, ko je v 70ih postal prvo ime urbanih žanrskih poskočnic, je v 80ih nekoliko zbledel, a vseeno obdržal neko kostanto. V 90ih je sem in tja spet posnel kaj odbito zabavnega, a na daleč se je videlo, da se je Allen izgubil, izpel. V novem tisočletju se je lovil in lovil, ko je videl, da se bo težko našel, pa je iz domačega okolja odpotoval v London in tam na novo začel graditi kariero. V Evropi je posnel dober in fino pomenljiv Match Point, Scoop in Cassandra`s Dream tudi nista slaba, a toliko dobra tudi ne. Iz Londona je Allen krenil proti Kataloniji in z zanimivim igralskim ansamblom posnel enega izmed boljših filmom, ki nosijo letnico 08.

Vicky Cristina Barcelona je simpatična povest o dveh ameriških dekletih, ki se odpravita v Barcelono, tam se bosta malo učili, malo spočili in do konca uživali na mediteranskem zraku. Vicky je na prvi pogled nekoliko bolj zadržana. Intelektualka, ki je tik pred poroko, se je prišla v Barcelono bolj učiti, njena prijateljica Cristina pa se je prišla predvsem zabavati. Zabave lačen domači matador kmalu zavoha svežo kri in brez sramu pristopi do mize, kjer se takoj zašibijo ameriška kolena. Ena bolj, druga manj. Vicky na stare osvajalske trike ne pada, pa če jih izvaja še tak mediteranec. Cristina je drugačna, že je prodana. Vseeno se z šarmantnežem obe odpeljeta v Oviedo, kjer se predajo naravi in vincu. Tam pa stvari krenejo v nepričakovano smer… Vseeno se v Barceloni zadeve normalizirajo, za dodatno vrelišče pa poskrbita zaročenec ene od Američank, ki se želi poročiti kar v Barceloni in tako prispe v najbolj nehvaležnem trenutku, ter bivša žena Juana Antonia, ki znova zaneti strast, za katero se je zdelo, da je dokončno ugasnila.

Woody Allen se je z ljubeznijo že večkrat poigraval, spomnimo se njegove Annie Hall, spomenika 70ih, kjer je Allenov libido in ustvarjalni duh dvigala mična Diane Keaton. Sedaj je njegova muza postala simpatična Scarlett Johansson in lahko rečemo, da je Allen s tem zadel v terno, saj Johanssonova trenutno zagotovo predstavlja redek obraz v hwoodu, ki zna igrati, ima simpatičen nasmeh in toliko seksi naboja, da lahko vžge gledalčev fotelj. Tokrat doda še dve vroči deklini. Rebecca Hall je kot Vicky ravno prav simpatična in vroča, medtem, ko je za Penelope Cruz že znano, da v evro filmih izgleda precej bolje kot v tipični hoodski produkciji.

Allen like dobro nastavi in tako dobimo spekter zanimivih osebkov, ki nosijo veliko materiala. Ker sam spadam med bolj umirjene blogerje, me je zgodba zadržane Vicky močneje pritegnila. Ko jo vidimo prvič, ji na čelu piše, da je resna, odgovorna punca, ki spoštuje iskreno ljubezen, prav takšno pa goji do svojega zaročenca, ki jo čaka v Ameriki. Španski temperament jo ne zadane takoj, saj se bolj osredotoča na druge stvari. Tudi prvi kontakt z Juanom Antoniom je ne prepriča. A po parih kozarčkih vina, potem, ko Juanu bolj prisluhne, potem, ko jo ta začara z patosom in srčnostjo, Vicky popusti in pade pod čari. Življenje, ki je prej plulo po ustaljenih tirnicah, se ji kar naenkrat spremeni. Spozna tisto pravo bistvo ljubezni, življenja. Ena noč z Juanom ji pomeni skoraj toliko kot vse, ki jih je in jih še bo preživela s svojim izbrancem. To jo grize, to jo muči. Z Juanom se mora še enkrat soočiti.

Zgodba je zanimiva, mestoma humorna, mestoma bizarna, a v vsakem primeru prisrčna. Allen je mojster takšnega serviranja ljubezni in njenih zablod in tukaj spet čutimo svež vetrič, ki prihaja iz njegove smeri. Je predrzen in ravno toliko prifrigan, da vrta v dvome tam, kjer za njih ni prostora. Na eni strani prikaže vezano žensko, ki sprva noče avantur, nato pa ji te ne dajo spati, medtem, ko imamo na drugi strani trojček, ki živi zgolj za avanture in nekih ustaljenih smernic ne spusti zraven. In to dvojnost Allen mojstrsko zajame. V sapi tega pa začutimo tudi mešanje elitnega razreda z delček nižjim, umetniškim. In Barcelona je mesto, ki kar kliče po takem filmu. Zato je treba zapisati, da je Allen tokrat dobro opravil tudi pri sceni, saj je kar nekaj kadrov posnel na najzanimivejših lokacijah tega lepega mesta. Dobra fotografija, kozarec rdečega vina, ki neopazno plemeniti kader in uspeh je tu.

Nekaj o igralskem anasamblu sem že napisal, še ena pohvala dekletom ne bi bila odveč. Vse tri glavne protagonistke so v odlični formi. Vsaj dve imeni se omenjata med mogočimi nominacijami. Penelopi Cruz nima veliko manevrskega prostora, a vedno je na najvišji ravni. Odlična je, sploh takrat, ko v španskem jeziku kaže svoj temperament. Omeniti moram seveda tudi Javiera Bardema, lanskega zmagovalca na oskarjih. Človek bi težko rekel, da je bil še pred letom v koži enega izmed bolj temačnih morilcev zadnjih let, Antona Chigurha. Tokrat nagrad ne bo, je pa lepo videti, da igralec lahko osvoji vsak lik.

Vicky Cristina Barcelona je eden izmed bolj zanimivih filmov leta 08, a ga zaradi lahkotne zgodbe verjetno nikjer ne bodo šteli ravno na vrh. Kar je škoda, gre za kvalitetno delo, ki Allena spet iztreli tja, kjer mu je mesto.

imdb

Močno priporočam

  • Share/Bookmark


13 komentarjev ↓

#1 IZTOK GARTNER  IZTOK GARTNER dne 8.01.2009 00:16

Nič posebnega. Le kopiranje veliko boljših španskih filmov.

#2   filmoljub dne 10.01.2009 23:12

Kakšno kopiranje, lepo te prosim. Izjemno posrečen izdelek Woodyja Allena, ki dokazuje, da se še zdaleč ni upehal in da ohranja izjemen nivo svojih filmov. Sijajna karakterizacija, odlična igra, fascinantni dialogi, izjemna scenografija. Edino za konec bi si želel, da bi bil malce bolj … kaj pa vem, recimo navdihnjen ali kompleksen ali daljši. Vsekakor zelo lušten filmček. 8/10

#3 paucstadt  paucstadt dne 11.01.2009 00:59

Potem, ko me je Benjamin Button precej razočaral in Slumdog Milijonar ne do konca navdušil, se mi zdi, da bo tale film po končani inventuri leta 08 kar visoko…

#4   filmoljub dne 11.01.2009 12:50

Tudi jaz sem prepričan o tem.

#5   Robert L. Tuva dne 11.01.2009 19:39

Še en oboževalec tu, prav dober film. Zelo gledljiv, tvegal bi celo in rekel, da je en Woodyjevih najbolj izpiljenih, v tem kako gladko teče in kako izraziti so igralci in podobe v prizorih. Le zgodba se mi žal ne zdi močna, zgodbe je imel Woody že dosti boljše, če se samo spomnim.

#6 paucstadt  paucstadt dne 11.01.2009 20:02

No, seveda je imel Allen že boljše zgodbe, Annie Hall, Manhattan, pa še kaj bi se našlo. A s tem je spet v prvi ligi in to me veseli, nekateri so ga že odpisali, kar pa mi ni bilo všeč. Je dober filmar, čakam na bodoča dela.

#7   filmoljub dne 12.01.2009 09:16

No, film je pred kratkim dobil zlati globus, da o številnih nominacijah ne govorimo.

#8   Robert L. Tuva dne 12.01.2009 11:35

> film je pred kratkim dobil ..

Že, ampak kaj to prej pomeni? Mislim, da prej opozarja na relativno kvaliteto. In prav letos imam občutek, da je ameriški film brez dobrih zgodb. Veliko jih je polovičnih. Pri katerih sem si zaželel, da bi šle malo dlje ali globje. Tudi Frost/Nixon. The Wrestler je lepa izjema, nisem videl The Reader in še kaj, a nekaj sem le videl.

#9 paucstadt  paucstadt dne 12.01.2009 17:49

Prav je, upam, da gre Allen še po kakšnega večjega oskarja. The Wrestler videl včeraj, za zdaj eden bolj prepričljivih filmov, Rourke vsaja iz pepela. Frost/nixon se mi zdi, da je šel dovolj daleč, tudi Revolutionary road je šel daleč, a tam bo bolj poudarka na igralskih kreacijah.

#10 IZTOK GARTNER  IZTOK GARTNER dne 12.01.2009 23:24

Čakaš na Allenova bodoča leta? Na to, da bo star sto let? :) Daj no, to je kot v šestem Rockyju, ko Paulie reče: “Torej mi hočeš reči, da še nisi dosegel vrhunca.” Povedano drugače, Allen je svoje najboljše filme pustil v sedemdesetih. Od mrtvih pa je vsaj za javnost ostal že z Match Pointom.

#11 paucstadt  paucstadt dne 13.01.2009 00:15

Se strinjam glede Allena in 70ih. To je pa vse v čemer se tu strinjava.

#12   filmoljub dne 3.03.2010 22:27

Ravnokar sem si ga (drugič) ogledal, tokrat na rednem programu RTV. Sijajna zadeva in Penelope Cruz vnovič dokazuje, da je veliko več kot zgolj čeden obraz. Woody Allen v izvrstni formi in zanj nekoliko netipičnem, a prav zato izjemno zanimivem izdelku. Konec se mi sicer zdi malce nedorečen in nedodelan, a kot celota sila prisrčen, očarljiv film.

#13   Midnight in Paris (2011) : PaucStadt dne 19.10.2011 17:46

[...] pa je zadnja leta spet pokazal mišice in še naprej s svojim stilom navdušuje in vabi k ogledu. Vicky Cristina Barcelona (2008) se mi je tudi ob drugem ogledu zdel tako zanimiv kot prvič, nemara celo bolj, saj me je ležernost [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !