Burn After Reading (2008)

Brata Coen sta z zadnjim filmom posegla po zvezdah, ne pozabimo, No country for old men je postal globoko cenjeno delo, ki je pobralo smetano na oskarjih, hvalnice so mu pisala vsa verodostojna filmska peresa. Tudi sam ga prištevam med najboljše filme novega tisočletja. Njun naslednji projekt je moč šteti med bolj lahkotna in sproščena dela, a vseeno je dovolj kompleksen, da ga je treba vzeti nadvse resno in z dobršno mero pozornosti.

Osbourne Cox je bivši agent Cie, ki zaradi prekomernega uživanja alkohola izgubi službo. Zaradi jeze začne pisati službene memoare, te pa skupaj z nekaterimi skrivnimi podatki na cd zapeče njegova žena, ki je tik pred tem, da zbeži iz nezdravega zakona. Cd s podatki po naključju pride v roke dvema nepreveč brihtnima vaditeljema v sosednjem fitnes centru. Chad in Linda na podatkih iz CD-ja vidita priložnost za lahek zaslužek, ki jima bo pomagal pozdraviti nekaj kompleksov. Cd najprej za visoko odškodnino ponudita Cox-u, ta najprej Chadu podeli udarec v nos, nato pa ju hladnokrvno zavrne. Zato se odločita, da podatke ponudita ruski obveščevalni službi, kjer pa ne vedo kako jim bodo ti podatki koristili. Sproti nekako teče še nekoliko manj romantična zgodba, kjer glavno vlogo nosi Harry Pfarrer, jekleni šarmer, ki vara svojo ženo, malo z Coxovo soprogo, malo pa z naključno zbranimi dekleti, ki jih lovi na medmrežju, med njimi je še najbolj simpatična prav Linda, ki si tudi na tak način zdravi prej omenjene komplekse. Zgodba se odlično povezuje in tako dobimo šopek satirično – komičnih pripetljajev, ki film oplemenitijo do te mere, da ga za zdaj lahko označim za enega bolj kakovostnih z letnico 08.

Osbourne Cox: You are the guy from the gym. Ted Treffon: I don’t represent Hardbodies. Osbourne Cox: I know very well what you represent. You represent the idiocy of today. Ted Treffon: No, I don’t represent that either. Osbourne Cox: You are part of a league of morons. Oh, yes. You see you’re one of the morons I’ve been fighting my whole life. But guess what. Today, I win.

Odlično spisan scenarij, dobra in igriva montaža, ter ponekod več kot lucidna režija film še dodatno okrepijo, glavno moč pa daje ustrezno kadriran igralski kader, za katerega se zdi, da se je filmu pridružil iz čiste zabave. John Malkovich je ravno prav iskriv, ravno prav koleričen, da lik zadane v dušo, Frances McDormand, večna muza bratov Coen, spomnimo se je kot visoko noseče policistke v mitskem Fargu, je vedno odlična, tudi George Clooney, ki redno nastopa v njunih komedijah, je tu. Omeniti velja Brada Pitta v nekoliko drugačni, manjši, a toliko bolj nepozabni vlogi, pa tudi prispevek oskarjevke Tilde Swinton ne gre prezreti.

Brata Coen sta nadvse močna v komičnih, satiričnih zgodbah. Raising Arizona, delno Fargo, O Brother where art thou? in še posebej The Big Lebowski imajo tisto česar nimajo vse komedije. Kakovosten, premišljen humor. In tega je v naslovnem filmu več kot le za vzorec. Vzemimo za primer par iz fitnesa, ki podobno kot Llewelyn Moss, želi do denarja na lahek način. Moss-a je premagal lasten pohlep, kljub temu, da mu je bil za petami grozovit morilec, je bežal z denarjem naprej. Chad in Linda ne bežita z denarjem, ampak bežita k denarju, če nekoliko nerodno predpostavim. Njun pohlep po tujem denarju jo pripelje celo do ruskih obveščevalcev, ki le debelo gledajo. Brata Coen sta pohlep tokrat zapakirala drugače, bolj humorno, a enako učinkovito. Podobno se mi je utrnilo pri razmišljanju o Harryju. Ženskar, ki ima namočeni dve naenkrat, je šokiran in užaloščen, ko ugotovi, da je žena najela detektiva za lažjo razvezo, saj tudi ona deli posteljo.

Seveda je film spet poln sekvenc, ki se z lahkoto vtisnejo v spomin. Recimo tam, ko Linda pri plastičnem kirurgu nastavlja telo in skupaj ugotavljata kaj se da popraviti. Pa vsak stavek, ki ga izreče J.K. Simmons, nekakšen šef pri ameriških obveščevalcih, gibi in mimika Chada, predvsem, ko nagovarja Lindo naj pristopi k zadevi. Pa recimo magičnost trenutka, ko Harry predstavi izdelek, ki ga hrani v kletnih prostorih.

Film traja le dobro uro in pol, pa se zdi, da pove veliko več. In tu je še ena pozitivna točka filma. Scenarij je odlično strnjen, tako, da gledalec uživa ves čas, no vseeno bi si kje lahko vzeli več časa. Konec se morda zaključi prehitro.

Dober film, ki pa ob zaenkrat bolj slabi letini, vsaj žanrsko gledano, lahko ostane na lestvicah najboljših filmov leta tudi kasneje, ko se bodo svetu predstavili glavni kandidati za oskarje. Lahko Burn after reading ujame kakšno nominacijo? Scenarij?

Imdb

- Močno priporočam

  • Share/Bookmark


6 komentarjev ↓

#1 Jan G.  Jan G. dne 14.12.2008 22:14

Tudi meni je bil nadvse všeč; Coena še enkrat več potrjujeta, da sta lucidna cineasta, film je lepa parabola, konec pa zares zelo odrezav. Izdelku privoščim kako nominacijo, za scenarij bi bila vsekakor primerna.

#2   t-h-o-r dne 15.12.2008 15:32

film je resnično smešen :) polno dobrih prizorov

sploh pitt, ko hoče izgledat “badass” in skuša imeti oči čim bolj zaprte :D

pa ko se tip z interneta in frances mcdormand spravita v posteljo :D

#3   Insomniac dne 15.12.2008 23:08

What the fuck? :D

Ko vidim toliko zvezd v enem (komaj uro in pol trajajočem) filmu, se ponavadi vedno komaj prepričam, da ga pogledm do konca. Tokrat je bilo drugače, je bil kar gledljiv.

#4 paucstadt  paucstadt dne 15.12.2008 23:46

@nespečnež, prav lepo te je spet opaziti med nami. Povratek?

#5   Insomniac dne 16.12.2008 12:44

Niti ne, samo občasno malo preberem bloge.

#6   Top `08 — PaucStadt dne 13.04.2009 13:11

[...] 10. Burn After Reading (2008) – Brata Coen sta po lanskem zmagoslavju tokrat stopila v bolj sproščene vode. Plod tega je izjemno luciden film, ki mu ni para daleč naokoli. Film z najbolj odpiljenimi karakterji lanskega leta in scenarijem, ki bi bil lahko izgled novih svežih prijemov že izpetih scenaristov. http://paucstadt.blog.siol.net/2008/12/14/burn-after-reading-2008/ [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !