Dvojček meseca 1

Pred dnevi sem se podal na zanimivo avanturo in sem v šusu, brez oddiha pogledal dve mojstrovini Guya Ritchie-a, s katerima se je vpisal v filmsko zgodovino in na najboljši način zaznamoval prejšnje desetletje filmskega ustvarjanja. Nam filmofilom je poklonil dva vrhunca, katera ostaneta v glavi in srcu še nekaj časa po ogledu. Pisal bom seveda o Lock, Stock & Two Smoking Barrels in Snatch.

Kot že omenjeno, za obema projektoma stoji Guy Ritchie, lucidni filmar, ki je prišel na sceno v velikem slogu, zadnje časa pa je znan kot bivši mož zimzelene Madonne. Oba filma je režiral, za oba je spisal tudi scenarij. Težko bi našel njemu enakega, torej človeka, ki bi uspel z le dvema filmoma tako močno vplivati na celotno družbo. Morda bi sem lahko prištel le Tarantina in njegova bisera Pulp Fiction in Reservoir Dogs.

Lock, Stock & Two Smoking Barrels je nastal leta 1998. V hipu je postal ultimativni hit. V grobem bi vsebino povzel nekako takole. Štirje mladeniči se uštejejo v igri pokra in lokalnemu gangsterju dolgujejo ogromnih 500.000 funtov. Časa za poravnavo imajo le teden dni. Če dolga ne poravnajo, jim hrust za vsak dan odreže prst itd… Nekje bo treba ta denar dobiti. Zabava se lahko začne. Gledalec se kar naenkrat znajde sredi viharne vožnje, zgodba skače iz enega konca na drugega, plepleta se tu, plepleta se tam, počasi se dozdeva, da bo celoto nemogoče sestaviti skupaj. A bolj ko se zapleta situacija, več odgovorov dobimo, zgodba se mojstrsko sestavi, gledalec pa ob koncu od navdušenja lahko le aplaudira. V filmu ni trenutka, ki bi dolgočasih. Vsaka situacija, pa naj bo še tako bizarna, ima en tak čar, ki kar kliče po mojstrovini. Vsak lik je odlično spisan, tako dobro zasnovan, da fantastično pade tako v trenutno situacijo, kot tudi v zgodbo vobče. Pestrost in živost posameznih kadrov režiser perfektno ujeme na kamero, ulice Londona se kar vohajo.

Tom: Rory Breaker? Barfly Jack: Rory? Yeah I know Rory. He’s not to be underestimated, you’ve got to look past the hair and the cute, cuddly thing – it’s all a deceptive facade. A few nights ago Rory’s Roger iron’s rusted, so he’s gone to the local battle-cruiser to catch the end of his footer. Nobody is watching the custard so he turns the channel over. A fat man’s north opens and he wanders over and turns the Liza over. ‘Now fuck off and watch it somewhere else.’ Rory knows claret is imminent, but he doesn’t want to miss the end of the game; so, calm as a coma, he stands and picks up a fire extinguisher and he walks straight past the jam rolls who are ready for action, then he plonks it outside the entrance. He then orders an Aristotle of the most ping pong tiddly in the nuclear sub and switches back to his footer. ‘That’s fucking it,’ says the guy. ‘That’s fucking what’ says Rory. Rory gobs out a mouthful of booze covering fatty; he then flicks a flaming match into his bird’s nest and the man’s lit up like a leaky gas pipe. Rory, unfazed, turned back to his game. His team’s won too. Four-nil.

Snatch je sledil le dve leti kasneje, jasno, v njegova jadra je pihal vihar, ki ga je povzročil uspeh zgoraj omenjenega filma. Nekaj obrazov je ostalo istih, nekaj je prišlo svežih in zaradi že uveljavljenega režiserja, tudi znanih. Brad Pitt si je menda vloge v novem filmu tako močno želel, da je kar sam pristopil do režiserja in prosil za povabilo k sodelovanju. Če se je komu zdelo, da je režiser vse ideje pokuril za scenarij LS&2SB, je bil v zmoti. Snatch odlikuje enako pestra zgodba, spet polna zapletov, prepletov, napletov in finiša, ki sproži val navdušenja. Liki so spet odlični, večni dialogi, ki se jih je vredno naučiti za kakšno sproščeno druženje, mojstrska režija, suverena montaža, fotografija in vse kar spada zraven k filmski umetnosti. Mnogo zgodb združenih v eno, vse pa povezuje ogromen diamant in boksarski dvoboji.

Bullet Tooth Tony: So, you are obviously the big dick. The men on the side of ya are your balls. There are two types of balls. There are big brave balls, and there are little mincey faggot balls. Vinny: These are your last words, so make them a prayer. Bullet Tooth Tony: Now, dicks have drive and clarity of vision, but they are not clever. They smell pussy and they want a piece of the action. And you thought you smelled some good old pussy, and have brought your two small mincey faggot balls along for a good old time. But you’ve got your parties mangled up. There’s no pussy here, just a dose that’ll make you wish you were born a woman. Like a prick, you are having second thoughts. You are shrinking, and your two little balls are shrinking with you. And the fact that you’ve got “Replica” written down the side of your gun… [ Zoom in on the side of Sol's gun, which indeed has "REPLICA" etched on the side; zoom out, as they sneak peeks at the sides of their guns] Bullet Tooth Tony: And the fact that I’ve got “Desert Eagle point five O”… [ Withdraws his gun and puts it on the table] Bullet Tooth Tony: Written down the side of mine… [ They look, zoom in on the side of his gun, which indeed has "DESERT EAGLE .50" etched on the side] Bullet Tooth Tony: Should precipitate your balls into shrinking, along with your presence. Now… Fuck off!

Iskati podobnosti je zabavno. Seveda, nekaj jih je tudi v vsebini. Nekaj jih je tudi v montaži, pa v režiji, lokacije so skoraj identične, heh morda se ponovi celo del dialoga. Če filma pogeldaš ločeno, oba padeta v top izbor, če ju pogledaš na mah, v enem večeru, spoznaš, da sta kot celota nerazdružljiva in rezultat neke velike zapuščine, ki jo bodo zagotovo deležni tudi zanamci, če bodo le dovolj razgledani.

Kaj daje filmoma večjo težo? Odlično spisan scenarij, ki je prinesel nekaj najbolj svežih trenutkov zadnjih 20 let, morda slikoviti in večplastni liki, morda preračunljivi in zlobni negativci, ali pa morda urbano okolje, ki kar kliče po takih prigodah? Težko bi izpostavil zgolj eno stvar, a v prvi vrsti me je najbolj navdušil zares luciden scenarij. Pri obeh filmih, se razume.

Energično, napeto, živo, sveže in še kak pridevnik bi našel. Ponudba, ki je ne gre zamuditi.

iTiVi ima oba. Klik in klik.

  • Share/Bookmark


5 komentarjev ↓

#1 Jan G.  Jan G. dne 10.12.2008 23:40

O, se že ogrevaš za prihajajoči RocknRolla? :)

#2   PaucStadt dne 10.12.2008 23:57

Točno, upam, da s s tem filmom vrne.

#3   Insomniac dne 15.12.2008 23:03

Zanimivo, sem tudi sam pred kratkim pogledal oba. Pa ne zaradi RocknRolla, temveč zaradi Bank Joba, v katerem prav tako igra Jason Statham. Soliden film za pred spanjem.

#4   mrXfilm » Rokenroler dne 3.02.2009 20:26

[...] dve leti zatem pa še njeno za odtenek lucidnejšo in bolje podmazano inačico Pljuni in jo stisni. Izdelka sta bila tarantinovske branže ali bolje in eksaktneje rečeno dva izmed najbolj posrečenih [...]

#5   Patroni 4 — PaucStadt dne 3.02.2009 21:50

[...] dober. Ampak ne morem se znebiti občutka, da je Ritchie zavedno kopiral samega sebe. Kdor je videl tale dvojček, mu tega izdelka ni treba pogledati. Vseeno ne gre pozabiti mične [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !