Frantic (1988)

Jun 11

Frantic (1988)

Harrison Ford je pred meseci ponovno skočil v kostum pustolovca Jonesa. Krepko čez 60 jih ima, a kot kaže še vedno premore dovolj energije za take ringelšpile. 4 del Indiane Jonesa si verjetno ne bom ogledal, vsaj v kinu ne. Morda počakam dvd. Svoj čas sem seveda bil privrženec te franšize, a ko sem pred dnevi v dvdplayer vtaknil prvo izdajo, me je na začetku sicer zagrabil nostalgični krč, a kasneje sem spoznal, da to ni več zame. Nič ne rečem, Indy je car, a dandanes rajši pogledam kaj drugega.

In ker je Ford trenutno najbolj vroč igralec na sončni strani Alp, sem na hitro ošvrknil njegovo filmografijo. Pestra je, zagotovo. Začel je v najboljših filmih tistih dni, zadnja leta pa bolj ali manj dela gužvo v smešnih, da ne rečem slabih hwoodskih mineštrah.

Ob koncu 80ih je Roman Polanski posnel triler, ki naj bi vsaj malo koketiral s trilerji Alfreda Hitchcocka. Že res, da zaplet zgodbe nekako spominja na Hitchcocka, a celota je seveda daleč stran. Ebert je napisal: “the first thing I noticed were the tones of the voices, low, flat and weary. Just like people should sound after the 12-hour flight from San Francisco to Paris.” Zanimivo, tudi meni je najprej to padlo na pamet. Začetek filma dokaj obeta. Zgodba se lepo odvija in kmalu smo pri zapletu, ko nekdo ugrabi zdravnikovo (Harrison Ford) ženo.

Dr. Walker jo čaka, išče, a žene ni. Zle slutnje ga zajamejo. Kje je? Kaj se je zgodilo? Nevešč francoskega jezika je postavljen na milost in nemilost domačinov, ki se, tako se zdi, situaciji posmehujejo. Kaj je lahko bolj ironičnega kot to, da Američan v Parizu izgubi ženo. Na letališču je gospa Walker vzela napačen kovček. Je to razlog ugrabitve? Walker začne brskati po napačnem kovčku in kmalu pride do nekaterih iztočnic, ki bi ga lahko pripeljale do cilja. Zgodba nato dobi nekaj zasukov, kanček napetosti in drobec zanimivosti. Prva ura filma izgleda kar vabljivo. Polanski je nekje dokaj dobro izpeljal kadre, tudi Ford daje občutek verodostojnosti. Gledalca zgodba potegne, zanima nas kaj je v kovčku, kako bo Walker rešil ženo itd. A bolj se zgodba zapleta, bolj banalna postaja. Druga polovica filma je slaba, film začne parodirati samega sebe. Če zgodba deluje zrelo na začetku, smo proti koncu utrujeni od povprečnosti. Konec samo povzame to povprečnost in imamo izdelek, ki gre kmalu po ogledu v pozabo. Ne, ta film se ob Hitchcockovih izdelkih ne sme niti omenjati.

Pohvaliti gre delo režiserja. Kot sem že napisal, kadri so nekje dobro posneti. Lahko bi šlo za lep primer neo-noira. Lik Walkerja sem in tja spominja na fante iz 40,50ih let, a kaj več scenarij ne dovoljuje. Prav scenarij je največja rana filma, saj gre za dokaj omejeno delo, ki niti igralcem, niti režiserju ne dovoljuje kaj večjega. In to kljub temu, da je pri njem sodeloval tudi Polanski sam. Zatorej gre film Frantic šteti za nekaj povprečnega, ki kmalu po ogledu zbledi, Harrisonu Fordu navkljub.