Nazaj sem. Bilo je lepo, kar naporno, a važno, da je glava spočita. Videl sem marsikaj zanimivega, a najbolj me je fascinirala paella, španska hrana, ki jo bom še kdaj naročil. Pa štadion Camp Nou, seveda. Če že toliko časa držiš pesti za katalonski ponos, potem je ogled klubskega muzeja res prava paša za dušo. Oh ja. No, slik ne bom objavljal. Me je pa cel teden spremljal tale model.
Radi ga imajo. Sem mislil, da imamo samo mi Fredije Milerje, heh, Španci jih pošiljajo celo na eurosong. Kul.
Tako, sedaj pa nov start. Blog bom prenovil, seveda bo še vedno film rdeča in hkrati tudi edina nit. A naprej grem bolj poglobljeno, bolj premišljeno in bolj, hm… zrelo. Kritike bodo daljše, vzel si bom več časa in poskušal pisati zanimivo. Drugače. Sem in tja bom našel čas in strnil tudi nekaj privatnih misli, o vsem.
Nov zagon, nov zalet, veter že močno piha v jadra…






29.5. 2008 ob 20:54
Welcome back! Komaj čakam to prenovo
29.5. 2008 ob 22:18
Pri paelli mi je najbolj interesantno to, da nikoli ne veš, kaj te čaka - prav vsakič je drugačna, okusna pa na srečo vedno.
No, pa obilo užitkov ob bloganju še naprej!
30.5. 2008 ob 16:00
Pozdrav, Sandi, me veseli, da si prešerne volje in zanosa.