PaucStadt

Režija: Sean Penn

Igrajo: Emile Hirsch, Marcia Gay Harden, William Hurt, Catherine Keener, Hal Holbrook…

Leta 1996 je Jon Krakauer izdal knjigo z naslovom Into the wild, kjer popisuje življenje mladega Cristopherja McCandless-a, ki se je odločil, da bo svoje življenje nadaljeval v divjini, kjer ga ne bo ovirala nobena družbena norma. Zgodba je že sama po sebi izjemno zanimiva in mamljiva, zato smo le čakali, kdaj jo bo odneslo tudi na filmski trak. Sean Penn, ki se v vlogi režiserja vedno boljše znajde, je ta projekt sanjal 10 let, a ni dobil pravic za snemanje filma. Končno mu je uspelo in tako imamo pred sabo odličen, vizuelno zanimiv in filozofsko poln film, ki se ga brez zadržkov lahko prišteje med najboljše filme lanskega leta, svoje mesto pa bi našel tudi na širši lestvici najboljših filmov po letu 2000.

Naj začnem pri režiserju Penn-u, ki me je tokrat z režijo presenetil, da ne rečem navdušil. Sean Penn je znan predvsem kot odličen karakterni igralec, trenutno v hwoodu zagotovo eden boljših, vse njegove vloge so perfektno interpretirane, verjetno pa je vsem najbolj zlezel pod kožo v Eastwoodovi triler-drami Mystic River. Kot režiser je že imel nekaj povprečnih poskusov, recimo The Pledge, pa The Crossing Guard in The Indian Runner, a nič od tega ne morem šteti med odlične izdelke. Da je od njegove zadnje režije preteklo kar nekaj vode je moč videti v naslovnem filmu. Penn je očitno kot režiser dozorel in že čakam njegove naslednje produkte.

Into the wild je zgodba mladega fanta, ki je takoj po diplomi spakiral kovčke in se brez besed podal v divjino, proti Aljaski. Del denarja je dal v dobrodelne namene, del ga je sežgal in se odpravil stran od družbenih načel, stran od avtoritativnih staršev, stran od hitrega načina življenja. Pot v osamo oz. divjino mu prinese kup življenskih izkušenj in znanj, spozna gručo prijetnih, pametnih ljudi, vsak mu vlije novega znanja in pozitivne energije. Pogled na svet se mu sproti spreminja, v mislih pa ima le Aljasko, njegov novi dom. Chistopher si nadane drugo ime in odpre novo poglavje v svojem življenju.

Film nima slabih trenutkov. Kljub temu, da gre za časovno kar obsežen film, je treba povedati, da teh 140 minut precej hitro mine, saj tok filma nikoli ne pojenja, z drugimi besedami, film ni prav nikoli dolgočasen. Transformacija glavnega protagonista iz vzornega študenta v pohodniškega upornika je dobro prikazan, predvsem pa je odlično prikazan odnos staršev do njega in življenja na splošno. Zato ne čudi, da se je staršem v celoti odpovedal, brez besed je odšel in ju pustil v nevednosti. Navkljub iskanju sina seveda nista mogla najti. Pa si ob ogledu večkrat rečeš, oh kaj bi dal, da bi tudi jaz vsaj kakšen teden preživel takole daleč stran od vseh, daleč stran od tega norega sveta.

Glavna vloga je pripadla mlademu, manj znanemu Hirsch-u. Treba je reči, da je navkljub mali kilometrini v filmu deloval izjemno izkušeno, bil je naravnost odličen. Sploh tisti kadri, kjer je sam, prepuščen zgolj naravi okoli sebe. Ali pa proti koncu, ko ga zdravje že resno načenja. Hvaliti velja tudi izbiro igralcev za stranske vloge. Vsi, od Wiiliama Hurta, Vaughn-a, Keenerjeve in Holbrooka je treba pohvaliti za izjemen in učinkovit prispevek. Predvsem bi izpostavil Holbrooka, ki se je po dolgem času vrnil pred filmsko kamero. Ne smem spregledati odlično glasbo. Soundtrack je v celoti spisal Eddie Vedder, bolj znan kot frontman skupine Pearl Jam.

Splošno prepričanje je, da je bilo leto 2007 leto odličnih filmov. Into the wild je po mojem mnenju prav eden izmed najboljših.

Ocena: 5/5