Marlon Brando - Boter nove generacije

Potem, ko je Brando ponovno zaslovel z vlogo Vita Corleone-a v filmu The Godfather, je takoj postal boter nove generacije mladih ameriških igralcev. Postal je vodja, mentor, idol igralcev kot so Pacino, De Niro, Cazale, Caan, za vedno zaznamoval režiserje tipa Coppola, Scorsese, De Palma itd. In morda je tudi Brando vsaj malo zaslužen za razcvet ameriškega filma v 70ih letih. Takrat se je začelo dogajati, takrat je moč dobila generacija sexa, drog in rock n rolla. Toplo priporočam tale doku.

Po Botru je Brando za kratek čas prišel na pravo pot. Leto kasneje nastopil v filmu, ki ga sam občudujem in že iščem čas, da si ga ponovno ogledam. Govorim seveda o filmu Ultimo Tango a Parigi, kjer Brando ponovno, tokrat na povsem drug način, razkrije vse svoje igralske zmožnosti. Bernardo Bertolucci ga kasneje opiše kot velikega umetnika svojega posla. Vloga ameriškega poslovneža, izgubljenega v Parizu, kjer najde smisel življenja v sexu z mlado neznanko je tako hudičevo dobro izpeljana, da mi še dolgo ni dala miru. Mislim, da je to takrat zmogel zares le Brando. Nominacija za oskarja ni naključna. Sex je pa verjetno tudi dobil nek drug pomen. Tale film res priporočam v ogled, če ga slučajno še niste videli.

Hja, zadnja dva filma dvigneta Branda v nebo, ee bolje rečeno, v nebo dvigneta njegov honorar. Če se je pri Botru uštel, ko ni verjel v tak finančni uspeh in je namesto odstotkov od prometa sprejel zgolj 100.000 dolarjev in tako izgubil okoli 10 milijonov ameriških zelencev, je za naslednje filme začel dobivati zares astronomske zneske. Tako je bilo tudi za film The Missouri Breaks (1976), ki ga je režiral mojster Arthur Penn, kjer je zaigral skupaj z Jackom Nicholson-om. Film je veliko obetal, a postal blagajniški flop. Eden večjih minusov v zgodovini filma! Brando pa je vseeno odnesel prijeten kup denarja. Nato vloga v Supermanu, honorar več milijonski, njegovo vlogo pa si bodo zapomnili zares le fani. Ampak okej, Brando kot Jor - El, kot oče Supermana. Prispodoba? morda. Zame sigurno.

Superman je bil hit, ne zaradi Branda, a vseeno.

Nato pa, dame in gospodje, Apocalypse Now. Vsak pravi filmofil to zadevo seveda pozna. Kako bi film opisal? Mislim, da ga ni mogoče. Vsakič me bolj zmede, vsakič mi pusti globlji vtis in priznam, da veličine, pomena, mitologije še nisem izluščil. Za Branda se je ponovno zavzel režiser Coppola. Brando je dobil noro visok honorar. Za teden snemanja kar milijon dolarjev. Ob prihodu na set pa je šokiral vse navzoče. Za vlogo polkovnika Kurtza, ki je zbleznel v Vietnamu naj bi bil fit, v formi. Brando pa je na snemanje prišel hudo porejen, poleg tega pa ni niti prebral knjige Heart of the darkness, po kateri je bil film spisan. Zato so morali prizore z njim snemati napol v temi, dialoge pa improvizirati. Ampak hej, izpadlo je morda celo bolje. Tisti horror, horror…, pa ne bomo pozabili. Film je mitski. In prav tako je bilo tudi ustvarjanje filme. Kup težav. Slabo vreme, bolezni, infarkti, težave z drogami, alkoholom, sral ga je Sheen, sral ga je Brando, visoki stroški, prekoračitev snemalni dni itd., itd. Coppola je šel s filmom čez vse meje dovoljenega oz. mogočega, plačeval s svojim denarjem, a na koncu se je vse izplačalo. Film je postal hit, kulturna pop ikona, filozofski presežek, paradoks pa je, da hkrati predstavi norijo in nujnost vojne. Zame eden najboljših filmov, na ogled pa toplo priporočam Redux verzijo (dobite jo tudi na itiviju), kjer je dodanega še veliko materiala. Materiala za kar 50 minut. Huh.

Marlon Brando je kot polkovnik Kurtz izgledal popolno. Pokažite igralca, ki bi bil primernejši. Pokažite igralca, katerega glas bi bil primernejši za horror, horror. Pokažite igralca, katerega obrita glava bi se tako popolno skladala s filmom…

Po Apocalypsi pa je šlo vse le še navzdol. Brando se je vedno bolj redil, stik z realnostjo pa je izgubljal tudi v privatnem življenju. Po katastrofi s filmom The Formula se je odločil, da je čas za konec kariere…

Žal si je premislil…